Bil je učitelj in aktivist delavske zveze. Tombalbaye je leta 1959 nasledil Gabriela Lisetta na mestu vodje čadske napredne stranke in je od tedaj vodil kolonialno vlado.

Kolonijo je vodil tudi med osamosvojitvijo 11. avgusta 1960 in tedaj postal prvi predsednik vlade. Uspelo mu je sestaviti koalicijo naprednih strank s severa in juga države in pri tem izolirati različne islamske konservativne frakcije. Po razglasitvi neodvisnosti je začel avtokratsko voditi državo in kaj kmalu je odstranil vso opozicijo. Vse stranke razen svoje je prepovedal.

Zaradi izgredov je leta 1963 razrešil narodno skupščino. Začel je reformirati državno upravo in vse zaposlene francoskega rodu je zamenjal z manj sposobnimi lokalnimi upravniki. Njegov program afrikanizacije je propadel, saj se je veliko prebivalcev uprlo, ker se niso identificirali s svojimi sodržavljani z juga. 1. novembra 1965 so v prefekturi Guera izbruhnili nemiri, ki so se končali s petsto mrtvimi.

Kasneje so se nemiri razširili na skoraj vso državo, vpletli pa sta se tudi sosedi Libija in Sudan. Tombalbaye je na pomoč poklical nekdanjo kolonialno velesilo Francijo. Francija se je strinjala, da mu bo pomagala pomiriti državljane, če bo Tombalbaye uvedel več reform – vladnih, vojaških in upravnih. Avgusta 1971, ko se je Francija umaknila iz Čada, so v državi znova izbruhnili nemiri. Do konca leta 1972 je bilo zaprtih več kot 1.000 nasprotnikov sistema. Tombalbaye je razpustil svojo stranko in jo nadomestil z narodnim gibanjem za kulturno in socialno revolucijo.

Novo gibanje je promoviralo afrikanizacijo, prestolnico Fort-Lamy pa so preimenovali v N'Djameno. Tombalbaye se je preimenoval iz Francoisa v Ngarto. Krščanstvo je bilo prepovedano, vse misijonarje so izgnali iz države, vsi moški nemuslimani, stari med 16 in 50 let, pa so se morali podvreči tradicionalni iniciaciji, znani kot jondo, saj so le tako lahko napredovali v službah. Nemiri so se nadaljevali, prav tako aretacije. Na koncu je Tombalbayeja izdala vojska, in ko je dal 13. aprila 1975 aretirati nekaj vodilnih ljudi v vojski, ker naj bi sodelovali v domnevnem vojaškem udaru, ga je skupina vojakov umorila. Nasledil ga je general Félix Malloum.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1055 je Gerhard, grof Calwa, Tollensteina in Hirschberga, postal papež. Ob izvolitvi je prevzel ime Viktor II.

Leta 1111 je bil Henrik V. okronan za svetorimskega cesarja.

Leta 1204 se je z zasedbo Konstantinopla končala četrta križarska vojna.

Leta 1519 se je rodila Katarina Medičejska, žena francoskega kralja Henrika II.

Leta 1584 se je rodil Albert VI. Bavarski.

Leta 1598 je francoski kralj Henrik IV. izdal nantski edikt, s katerim je dovolil hugenotom versko svobodo.
Leta 1605 je umrl ruski car Boris Godunov, ki je vladal od leta 1598 do 1605. Nasledil je Ivana IV. Groznega.

Leta 1743 se je rodil tretji predsednik Združenih držav Amerike Thomas Jefferson.

Leta 1829 je angleški parlament podelil versko svobodo vsem rimskokatoličanom, ki so živeli v Veliki Britaniji.

Leta 1849 je bila razglašena Republika Madžarska.

Leta 1858 je umrl slovenski misijonar Ignacij Knoblehar. V zgodovino se je zapisal kot raziskovalec gornjega toka reke Nil.

Leta 1866 se je rodil ameriški razbojnik Butch Cassidy.

Leta 1868 je umrl etiopski cesar Tewodros II.

Leta 1919 so britanski vojaki v Amritsarju po ukazu kolonialnih oblasti streljali na neoborožene udeležence protestnega zborovanja, privržence Mahatme Gandhija. Pri tem so 400 civilistov ubili, ranili pa so jih skoraj 1.200.

Leta 1920 se je rodil italijanski »božji« bankir Roberto Calvi.

Leta 1921 je bila ustanovljena španska komunistična stranka.

Leta 1941 so predstavniki Sovjetske zveze in Japonske podpisali petletni sporazum o nevtralnosti. Dve leti prej je Sovjetska zveza podpisala podoben sporazum tudi z nacistično Nemčijo.

Leta 1941 se je rodil ameriški genetik in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Michael Stuart Brown.

Leta 1943 so v Washingtonu ob 200. obletnici rojstva Thomasa Jeffersona uradno odprli Jefferson Memorial.

Leta 1945 je Rdeča armada zavzela Dunaj.

Leta 1945 so nemške čete pobile več kot 1.000 političnih in vojaških ujetnikov v Gardelegenu.

Leta 1966 je umrl iraški predsednik Abdul Salam Arif.

Leta 1970 se je pojavila napaka na Apollu 13, ki je skoraj povzročila tragedijo. Po štirih dneh se je posadki uspelo varno vrniti na Zemljo.

Leta 1979 so ugandske odporniške skupine skupaj s tanzanijskimi četami vkorakale v Kampalo in končale osem let trajajočo diktaturo Idija Amina Dade.

Leta 1985 je na mestu vodje Albanije Enverja Hoxho zamenjal Ramiz Alia.

Leta 1987 sta Portugalska in Kitajska podpisali sporazum, s katerim je Macau leta 1999 znova pripadel Kitajski.

Leta 2001 je umrl ameriški poštni inšpektor in oče poštne številke Robert Moon.