David se je rodil 4. avgusta 1942 v Thamesu. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v predmestje Aucklanda, kjer je David odraščal.

Obiskoval je osnovno šolo Fairburn, srednjo šolo Otara, kolidž Otahuhu, nato pa se je vpisal na univerzo v Aucklandu, kjer je leta 1965 diplomiral iz prava. Študij si je plačal tako, da je delal v hladilnici z mesom.

Tri leta po koncu študija se je poročil z Naomi Joy Crampton, od katere se je ločil leta 1989. Tedaj je tudi priznal, da jo je dolga leta varal s svojo pisateljico govorov, Margaret Pope. V prvem zakonu z Naomi so se mu rodili trije otroci: Roy, Emily in Byron. V drugem z Margaret pa se mu je rodila Edith.

Leta 1970 je magistriral iz prava, nato je odprl pisarno v Northlandu in Aucklandu, kjer je velikokrat zastopal najrevnejše in delavske sloje prebivalstva. Leta 1977 je postal član parlamenta, 3. februarja 1982 pa vodja opozicije. Leta 1984 je laburistična stranka, katere član je bil, zmagala na volitvah, sam pa je nasledil Roberta Muldoona na mestu premierja.

Pri 41 letih je tako postal najmlajši, 32. po vrsti, premier Nove Zelandije v 20. stoletju. Zaradi hudih težav v gospodarstvu je podpora laburistom padla, stranka je začela izgubljati člane, nato pa je popolnoma razpadla. Lange je zato 8. avgusta 1989 odstopil, nasledil ga je Geoffrey Palmer. V času, ko je bil premier, je opravljal tudi več različnih funkcij. Med letoma 1984 in 1987 je bil minister za zunanje zadeve, od 1987 do 1989 pa minister za izobraževanje. Od leta 1989 do 1990 je bil vrhovni tožilec in minister za notranje zadeve.

Leta 1996 se je zaradi slabega zdravja upokojil. Veliko let se je boril proti uporabi jedrskega orožja, zaradi česar je bil nagrajen z več uglednimi nagradami. Leta 2002 so zdravniki Langu odkrili redko krvno bolezen, ki je bila neozdravljiva. Sredi julija 2005 je moral v bolnišnico zaradi odpovedi ledvic. 2. avgusta so mu amputirali desno nogo od kolena navzdol in to brez anestezije, saj je imel prevelike težave z zdravjem zaradi sladkorne. Le nekaj dni kasneje je umrl.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1521 so španski konkvistadorji pod vodstvom Hernánom Cortésom osvojili Tenochtitlan, glavno mesto azteškega imperija. Mesto se je raztezalo tam, kjer je pozneje zrasla mehiška prestolnica Ciudad de Mexico. V spopadih med domačini in Španci je bil uničen velik del naselbine, tako da je od mesta za konkvistadorje ostalo bore malo.

Leta 1624 je Ludvik XIII. za glavnega ministra Francije imenoval kardinala Richelieuja.

Leta 1625 se je rodil danski zdravnik, fizik in matematik Rasmus Bartholin.

Leta 1704 so v španski nasledstveni vojni Avstrijci in Angleži pri Blenheimu premagali Bavarce in Francoze.

Leta 1814 se je rodil švedski astronom in fizik Anders Jonas Angström.

Leta 1818 se je rodila ameriška aktivistka Lucy Stone.

Leta 1823 se je rodil ameriški zgodovinar in novinar Goldwin Smith.

Leta 1826 je umrl francoski matematik René-Théophile-Hyacinthe Laënnec.

Leta 1861 se je rodil angleški astronom in seizmolog Herbert Hall Turner.

Leta 1866 se je rodil italijanski industrialec Giovanni Agnelli.

Leta 1871 se je rodil nemški politični delavec in revolucionar Karl Liebknecht. Od leta 1912 je bil poslanec nemške socialdemokratske stranke v parlamentu. 15. januarja 1919 so ga v Berlinu ubili skupaj nemško političarko poljskega rodu Roso Luxembrug. Leta 1917 sta ustanovila Spartakovo zvezo, konec leta 1918 in v začetku 1919 pa Komunistično partijo Nemčije. Skupaj so jih umorili vojaki prostovoljskih enot.

Leta 1902 se je rodil nemški izumitelj Felix Wankel.

Leta 1905 so se Norvežani na referendumu stoodstotno odločili za samostojno državo. V bojazni pred velikim nemškim gospodarskim vplivom so se skandinavske države Švedska, Norveška in Danska združile v kalmarsko unijo. Prevlado v njej je imela Danska s svojim plemstvom. Na Švedskem in Norveškem se je kmalu začelo gibanje za neodvisnost. Švedska je postala neodvisna leta 1523 pod krajem Gustavom Adolfom, Norveška pa je to delno dosegla leta 1814, v celoti pa na referendumu.

Leta 1907 je umrl nemški astronom Hermann Karl Vogel.

Leta 1910 je v Londonu umrla angleška bolničarka Florence Nightingale, ustanoviteljica moderne bolniške nege in pionirka pri higieni ter sanitarnem delu. V krimski vojni je za britansko vojsko organizirala nego ranjencev in bolnikov. Rodila se je 12. maja 1820. Zaradi strogih sanitarnih in negovalnih standardov, ki jih je uvedla, se je močno zmanjšalo število žrtev. Leta 1860 je ustanovila šolo za bolničarke, ki je postala vzorec za moderno šolanje bolničark. Leta 1907 je bila kot prva ženska odlikovana z britanskim redom za zasluge.

Leta 1912 se je rodil ameriški mikrobiolog Salvador Edward Luria, ki je za svoje delo leta 1969 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1913 se je rodil grški pravoslavni teolog in ciprski politik, nadškof Makarios III., s pravim imenom Mihail Kristodulu Muskos. Bil je borec za priključitev Cipra Grčiji in dolgoletni predsednik neodvisnega Cipra. Umrl je leta 1977.

Leta 1913 je umrl nemški revolucionar in politik August Bebel. Bil je eden najodličnejših govornikov, kar jih je premoglo mednarodno delavsko gibanje.

Leta 1923 je prva čezoceanska ladja priplula v novozgrajeno poljsko pristanišče Gdynia.

Leta 1923 je bil Mustafa Kemal paša, imenovan Ataturk (oče Turčije) izbran za prvega predsednika turške republike. S številnimi spremembami je želel Turčijo popeljati na pot iz fevdalnega cesarstva v moderno evropsko državo.

Leta 1927 se je v Mayari rodil revolucionar in predsednik Kube Fidel Alejandro Castro Ruz. Svojo domovino je pretvoril v prvo komunistično državo na zahodni polobli in postal simbol revolucionarjev v Latinski Ameriki. Od leta 1956 se je skupaj z uporniško vojsko bojeval proti diktatorju Batisti y Zaldivarju. Že čez tri leta je postal ministrski predsednik, ki je izvedel agrarno reformo, reorganiziral šolstvo in podržavil gospodarstvo. Za leninista-marksista se je prvič izrekel šele leta 1961, v letu ko je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Združenimi državami Amerike in poskusa invazije v Prašičjem zalivu. Po kubanski krizi oktobra 1962, ko je hotela Sovjetska zveza postaviti na Kubi raketna oporišča, je Castro dobil od Združenih držav zagotovila, da bo Kuba neodvisna. Sovjetska zveza pa je umaknila svoje rakete. Castro je podpiral številna revolucionarna gibanja še posebej v Afriki, kljub svoji prosovjetski politiki je leta 1979 predsedoval konferenci neuvrščenih držav v Havani. Po prelomu oblasti v Sovjetski zvezi, se je država znašla v resni gospodarski krizi.

Leta 1960 je Srednjeafriška republika postala samostojna država.

Leta 1961 je Nemška demokratična republika pri Brandenburških vratih zaprla meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom in začela se je gradnja berlinskega zidu.