Gerald Norman "Jerry" Springer se je sicer rodil v Angliji, a se je že zelo zgodaj izselil v ZDA. Nekdanji demokratski župan Cincinnatija (Ohio) je najbolj zaslovel kot voditelj zloglasne TV-tabloidne oddaje The Jerry Springer Show.

Leta 1130 je umrl papež Honorij II., s pravim imenom Lambert iz Ostije. Za papeža je bil izvoljen leta 1124.

Leta 1200 je na Sveti gori umrl Štefan Nemanja, raški župan, začetnik dinastije Nemanjičev. Štefan Nemanja se je rodil okoli leta 1114.

Leta 1322 je umrl bizantinski cesar Andronicus II.

Leta 1457 se je rodila Mary Burgundska, hčerka kralja Karla Plešastega in žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

Leta 1542 so Catherine Howard, peto ženo angleškega kralja Henrika VIII., obglavili, ker je prevarala moža.

Leta 1575 so v Reimsu okronali francoskega kralja Henrika III.

Leta 1599 se je rodil Fabio Chigi, ki so ga leta 1655 izvolili za papeža. Umrl je leta 1667.

Leta 1633 je rimskokatoliška inkvizicija v Rimu zaprla italijanskega astronoma Galilea Galilea, ker je znanstveno dokazoval prednost Kopernikovega heliocentričnega sistema.

Leta 1635 so v ZDA odprli prvo javno šolo, Boston Latin Public School.

Leta 1660 je umrl švedski kralj Karl X.

Leta 1662 je umrla bohemska kraljica Elizabeth.

Leta 1688 je bil v Lizboni podpisan sporazum, v katerem je Španija priznala Portugalsko.

Leta 1689 sta bila William in Mary razglašena za sovladarja v Angliji.

Leta 1689 je bil sprejet temeljni angleški zakon - Bill of Rights.

Leta 1692 je bilo v škotskem Glencoeu ubitih 78 članov klana Macdonalds, ker niso prisegli zvestobe novemu kralju Viljemu Oranskemu.

Leta 1787 je umrl hrvaški matematik, fizik, astronom in filozof Rudjer Josip Bošković.

Leta 1866 naj bi Jesse James in njegova druščina izvedli prvi oboroženi rop.

Leta 1881 je v Parizu izšel feministični časopis La Citoyenne, ki ga je izdala Hubertine Auclert.

Leta 1885 se je rodila prva dama ZDA Bess Truman.

Leta 1894 je umrl hrvaški zgodovinar, politik in duhovnik Franjo Rački.

Leta 1901 se je rodil avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1910 se je rodil ameriški fizik William Bradford Shockley. Za svoje delo je leta 1956 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1989.

Leta 1915 se je rodil burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1920 je Švica postala članica Društva narodov. Z londonskim paktom pa ji je bila zagotovljena stalna nevtralnost.

Leta 1933 se je rodil kamerunski predsednik Paul Biya.

Leta 1934 je sovjetski parnik Čeliuskin potonil v Atlantskem oceanu.

Leta 1935 je porota v Flemingtonu, ameriška zvezna država New Jersey, obsodila Bruna Hauptmanna, da je leta 1932 ugrabil in umoril sina Charlesa Lindbergha.

Leta 1945 se je ob 10. uri zvečer začel napad na Dresden, ki je zahteval več žrtev kot katero koli drugo bombardiranje v drugi svetovni vojni. Zavezniki so v dveh dneh skoraj popolnoma uničili mesto. 764 angleških lancastrov in 450 ameriških letečih trdnjav je odvrglo 650.000 bomb. Težkim rušilnim pa so sledile še zažigalne bombe. Mesto se je zaradi požarov spremenilo v ognjeno morje. V bombardiranjih in požarih je po nekaterih podatkih umrlo 135.000 ljudi.

Leta 1945 je Rdeča armada osvobodila Budimpešto.

Leta 1945 je 1. ameriška armada prodrla čez Ren.

Leta 1955 so v Izraelu našli štiri zvitke od sedmih iz Mrtvega morja.

Leta 1956 je umrl poljski logik, matematik in filozof Jan Łukasiewicz.

Leta 1960 je Francija izvedla prvi jedrski poskus.

Leta 1978 je v tovornjaku, ki je bil parkiran pred hotelom Hilton v Sydneyju, eksplodirala bomba. Umrli so trije ljudje.

Leta 1980 je umrl poljski matematik in kriptolog Marian Rejewski.

Leta 1984 je Konstantin Černenko nasledil pokojnega Jurija Andropova na mestu generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1990 so dosegli dogovor med Nemčijama glede združitve obeh držav.

Leta 1991 sta med zalivsko vojno dve lasersko vodeni “pametni” bombi zadeli podzemni bunker v Bagdadu in ubili več sto iraških civilistov.

Leta 1997 so vesoljci začeli obnavljati in popravljati teleskop Hubble.

Leta 2001 je potres z močjo 6,6 po Richterju prizadel Salvador. Umrlo je najmanj 400 ljudi.

Leta 2002 je angleška kraljica Elizabeta II. nekdanjemu newyorškemu županu Rudolphu Giulianiju podelila časten viteški naslov.

Leta 2004 je Travis Metcalfe iz centra Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics odkril največji diamant v vesolju. To je bela pritlikavka, ki nosi oznako BPM 37093.