Rodil se je 3. junija 1899 v Budimpešti. Njegov oče je bil diplomat Alexander von Békésy, mati pa Paula.

Šolo je sprva obiskoval v Budimpešti, nato pa še v Carigradu, Münchnu in Zürichu. V Bernu je študiral kemijo in leta 1926 doktoriral na univerzi v Budimpešti. Med drugo svetovno vojno je delal za madžarsko poštno službo, kjer je raziskoval telekomunikacije. Raziskave so ga tako pritegnile, da se je začel zanimati za delovanje ušesa.

Med letoma 1939 in 1946 je delal tudi kot profesor na oddelku za eksperimentalno fiziko na univerzi v Budimpešti. Leta 1946 je zapustil domovino in se preselil na Švedsko, kjer se je zaposlil na inštitutu Karolinska. Leto pozneje se je preselil v ZDA, kjer je do leta 1966 delal na Harvardu. Leta 1966 je postal profesor na univerzi Hawaii, umrl pa je v Honoluluju osem let pozneje.

Leta 1961 je dobil Nobelovo nagrado za svoje raziskave notranjega ušesa, in sicer zaradi raziskav polža pri sesalcih. Odločitev komiteja, da mu podeli nagrado, je bila že od vsega začetka kontroverzna, saj so raziskave pokazale, da so bili njegovi sklepi napačni. Sicer pa je med svojo akademsko kariero von Békésy prejel več nagrad in častni doktorat več univerz.

Drugi dogodki na danšnji dan...

Leta 323 pr. n. št. je umrl makedonski vladar Aleksander Veliki. Čeprav je živel le 33 let, je vodil številne vojne in osvajalske pohode. Osvojil je Malo Azijo, Perzijo, Palestino in Egipt.

Leta 823 se je rodil nemški svetorimski cesar Karel Plešasti.

Leta 1373 sta Anglija in Portugalska sklenili zavezništvo.

Leta 1773 se je rodil britanski zdravnik in fizik Thomas Young, ki je raziskoval svetlobne in zvočne valove in izoblikoval teorijo tribarvnega gledanja. Umrl je 10. 5. 1829 v Londonu.

Leta 1774 je Rhode Island kot prva severnoameriška kolonija prepovedal uvoz
sužnjev.

Leta 1790 se je rodil Antonio Perez Jos, venezuelski predsednik.

Leta 1798 je bil v Kaliforniji ustanovljen misijon San Luis Rey de Francia.

Leta 1854 se je rodil angleški izumitelj Charles Algernon Parsons, ki je iznašel parno turbino.

Leta 1870 se je rodil Jules Jean Baptiste Vincent Bordet, belgijski mikrobiolog.

Leta 1876 je umrl ruski anarhist Mihail Aleksandrovič Bakunin.

Leta 1878 se je začel berlinski kongres, na katerem so se srečali zastopniki evropskih velesil in Turčije. Srečanju je predsedoval Bismarck, vzrok zanj pa sta bili protiturška vstaja v Bosni in Hercegovini in vojna balkanskih držav in Rusije proti Turčiji. Kongres je zajezil ruski vpliv na Balkanu po ruski zmagi 1877. Srbija, Črna gora in Bolgarija sta se povečali in postali suvereni, Avstro-Ogrska pa je dobila pravico do zasedbe Bosne.

Leta 1886 je umrl bavarski kralj Ludvik II.

Leta 1900 se je na Kitajskem začela tako imenovana boksarska vstaja.

Leta 1911 se je rodil ameriški fizik Luis Walter Alvarez, ki je leta 1968 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1940 se je Francija po nemški okupaciji znašla v brezizhodnem položaju in Petain se je odločil za sklenitev premirja. Naslednji dan se je vlada iz Bordeauxa preselila v Vichy in za sklenitev premirja zaprosila Španijo. Premirje so sklenili 21. junija.

Leta 1945 je kitajska vojska vdrla v Indokino.

Leta 1956 se je Velika Britanija umaknila iz Sueškega prekopa in ga po 74 letih prepustila Egiptu.

Leta 1966 je ameriško zvezno sodišče v tožbi Miranda proti Arizoni odločilo, da mora policija osumljenca za kaznivo dejanje obvestiti o njihovih pravicah, preden jih pripre.

Leta 1967 je bil Thurgood Marshall kot prvi temnopolti Američan imenovan za
sodnika na vrhovnem sodišču v ZDA.

Leta 1971 je časopis The New York Times začel objavljati tako imenovane pentagonske listine.

Leta 1982 je umrl kralj Savdske Arabije Khalid.

Leta 1982 je Fahd na prestolu Savdske Arabije nasledil umrlega očeta Khalida.

Leta 1983 je Pioneer 10, ki so ga v vesolje izstrelili leta 1972, kot prvi izdelek človeških rok zapustil Osončje.

Leta 1995 je Jacques Chirac napovedal ponovne francoske jedrske poskuse na Mururoi v francoski Polineziji.

Leta 2000 sta se prvič srečala severnokorejski predsednik Kim Jong Il in južnokorejski Kim Dae Jung.

Leta 2004 je Slovenija prvič sodelovala na volitvah v Evropski parlament.