Rodil se je 10. oktobra 1861 v Store Froenu. Leta 1922 je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za mir zaradi svojega dela kot visoki predstavnik Lige narodov. Prvič se je odpravil na Greenlandijo leta 1882 in je leta 1888 prečkal otok na smučeh skupaj z Ottom Sverdrupom, Olafom Dietrichsonom, Kristianom Kristiansenom Trano, Samuelom Baltom in Olejem Nielsnom Ravno.

Leta 1893 je na ladjici odplul na Arktiko, za pot pa je porabil dobra tri leta. Med plovbo po Arktičnem morju je kot prvi odkril večni led. Ko je po več kot enem letu na poti odkril, da njegov Fram ne bo dosegel Severnega tečaja, je na sever nadaljeval peš skupaj s Hjalmarjem Johansenom. Zimo sta preživela na severu, preživela pa sta tako, da sta jedla kitovo olje in meso polarnih medvedov.

Aprila 1895 sta dosegla 86 stopinj in 14 minut severne zemljepisne širine, do koder ni dotlej nihče prišel. Po končani odpravi leta 1896 je postal profesor zoologije, kasneje pa oceanografije na Royal Frederick University v Oslu. Nansen je bil eden od odkriteljev teorije nevronov in nevronske mreže, ki je sestavljena iz posameznih celic, katere lahko med sabo komunicirajo.

Preden se je Norveška odcepila od Švedske, je bil vnet zagovornik republike, kasneje pa si je premislil. Zavzel se je za kraljevino, kljub temu, da bi najverjetneje zmagalna predsedniških volitvah, če bi država ob odcepu od Švedske postala republika. Po razglasitvi neodvisnosti je bil imenovan za norveškega ambasadorja v Londonu (med letoma 1906 in 1908). Po prvi svetovni vojni se je začel zelo zanimati za Ligo narodov in je postal visoki komisar organizacije, med drugim je svetoval glede izmenjave vojnih ujetnikov in pomagal ruskim ubežnikom. Zaradi svojega dela je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1655 se je rodil Michael Angelo Conti, ki je bil leta 1721 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Inocenc XIII. Umrl je leta 1724.

Leta 1710 je pruski kralj Friderik I. v Berlinu ustanovil bolnišnico Charite, ki je v 19. stoletju postala ena najuglednejših zdravstvenih ustanov v Nemčiji.

Leta 1717 se je rodila Marija Terezija, nemška cesarica, češka in madžarska kraljica. 40 let je vladala v duhu prosvetljenega absolutizma, uvajala reforme in centralizirala upravo. Pod Marijo Terezijo se je za Slovence začela moderna doba in z njo narodni preporod.

Leta 1792 se je rodil Giovanni Maria Mastai-Ferretti, ki je bil leta 1848 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Pij IX. Umrl je leta 1878.

Leta 1830 je Ekvador postal neodvisna država.

Leta 1846 so ZDA zaradi spora o meji napovedale vojno Mehiki.

Leta 1848 je bila prvič izvedena finska himna.

Leta 1857 se je rodil angleški zdravnik in raziskovalec Ronald Ross. Leta 1897 je odkril Laveranov parazit malarije v komarju. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo na področju tropske medicine, je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1880 je Thomas Alva Edison v Menlo Parku (New Jersey, ZDA) prvič preizkusil električno železnico.

Leta 1888 je s sprejetjem Lei Áurea (“Zlati zakon”) Brazilija ukinila suženjstvo.

Leta 1894 se je rodil drugi islandski predsednik Ásgeir Ásgeirsson.

Leta 1915 je bila Nemčija prisiljena omejiti svojo podmorniško vojno, predvsem zaradi ostrih mednarodnih protestov, zlasti Združenih držav Amerike. Nemškim podmornicam so ukazali, naj ne napadajo več nevtralnih in potniških ladij.

Leta 1917 so trije kmeči otroci v portugalskem mestu Fatima ugledali Marijo.

Leta 1918 se je v Judenburgu začel znameniti upor slovenskih vojakov 17. pešpolka. Zvečer istega dne so v mesto vkorakale madžarske enote in upor zadušile.

Leta 1938 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Charles Edouard Guillaume.

Leta 1940 je nizozemska kraljica Wilhelmina pobegnila pred invazijo nacistov v Veliko Britanijo. Princesa Juliana pa je svoje otroke odpeljala v Kanado.

Leta 1943 je nemški afriški korpus pod vodstvom Hansa-Jurgena von Arnima, naslednika puščavske lisice feldmaršala Rommela, kapituliral v Tunisu. Zavezniki so okoli 275.000 nemških in italijanskih vojakov odpeljali v ujetništvo.

Leta 1944 je bil ustanovljen Oddelek za zaščito naroda – OZNA.

Leta 1958 je bil Pierre Pflimlin izvoljen za francoskega premierja.

Leta 1979 se je rodil švedski princ Carl Philip.

Leta 1981 se je rodil kanadski fotomodel Sunny Leone.

Leta 1981 je bil papež Janez Pavel II. v atentatu v Rimu hudo ranjen, nanj je streljal turški desničarski skrajnež Ali Agca.

Leta 1996 je v hudem nalivu v Bangladešu umrlo 600 ljudi.

Leta 2000 je v nizozemskem mestu Enschede eksplodiralo v tovarni, v kateri delajo rakete za ognejmete. Umrlo je 22 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 950. Škode je bilo za okoli 450 milijonov evrov.