Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter vladarica habsburških dednih dežel, je s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana postala tudi dejanska vladarica Svetega rimskega cesarstva.

V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok, najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI., Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.

Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo.

Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih "razsvetljenih absolutistov". Pod Marijo Terezijo se je za Slovence začela moderna doba in z njo narodni preporod. Umrla je 29. novembra 1780 na Dunaju.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1655 se je rodil Michael Angelo Conti, ki je bil leta 1721 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Inocenc XIII. Umrl je leta 1724.

Leta 1710 je pruski kralj Friderik I. v Berlinu ustanovil bolnišnico Charite, ki je v 19. stoletju postala ena najuglednejših zdravstvenih ustanov v Nemčiji.

Leta 1792 se je rodil Giovanni Maria Mastai-Ferretti, ki je bil leta 1848 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Pij IX. Umrl je leta 1878.

Leta 1830 je Ekvador postal neodvisna država.

Leta 1846 so ZDA zaradi spora o meji napovedale vojno Mehiki.

Leta 1848 je bila prvič izvedena finska himna.

Leta 1857 se je rodil angleški zdravnik in raziskovalec Ronald Ross. Leta 1897 je odkril Laveranov parazit malarije v komarju. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo na področju tropske medicine, je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1880 je Thomas Alva Edison v Menlo Parku (New Jersey, ZDA) prvič preizkusil električno železnico.

Leta 1888 je s sprejetjem Lei Áurea (“Zlati zakon”) Brazilija ukinila suženjstvo.

Leta 1894 se je rodil drugi islandski predsednik Ásgeir Ásgeirsson.

Leta 1915 je bila Nemčija prisiljena omejiti svojo podmorniško vojno, predvsem zaradi ostrih mednarodnih protestov, zlasti Združenih držav Amerike. Nemškim podmornicam so ukazali, naj ne napadajo več nevtralnih in potniških ladij.

Leta 1917 so trije kmečki otroci v portugalskem mestu Fatima ugledali Marijo. Od takrat ta kraj velja za znano romarsko središče.

Otroci Francisco Marto, Jacinta Marto in Lúcia dos Santos so privide dejansko videli na travniku Cova da Iria v bližini vasice Aljustrel, nekaj več kot kilometer oddaljeni od samega mesta Fatima.

Kraj od takrat vsako leto privablja množice romarjev od daleč in blizu. Romarji se zberejo prav na pašniku, na katerem so posejane trgovnice s spominki in verskimi predmeti. V mestu je postavljena tudi velika bazilika, zgrajena v neoklasicističnem slogu. Najvišji stolp je visok 65 metrov, gradnja stavbe pa se je začela leta 1928.

Leta 1918 se je v Judenburgu začel znameniti upor slovenskih vojakov 17. pešpolka. Zvečer istega dne so v mesto vkorakale madžarske enote in upor zadušile.,

Leta 1930 je v Lysakerju umrl norveški raziskovalec, znanstvenik in diplomat Fridtjof Nansen.

Leta 1938 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Charles Edouard Guillaume.

Leta 1940 je nizozemska kraljica Wilhelmina pobegnila pred invazijo nacistov v Veliko Britanijo. Princesa Juliana pa je svoje otroke odpeljala v Kanado.

Leta 1943 je nemški afriški korpus pod vodstvom Hansa-Jurgena von Arnima, naslednika puščavske lisice feldmaršala Rommela, kapituliral v Tunisu. Zavezniki so okoli 275.000 nemških in italijanskih vojakov odpeljali v ujetništvo.

Leta 1944 je bil ustanovljen Oddelek za zaščito naroda – OZNA.

Leta 1958 je bil Pierre Pflimlin izvoljen za francoskega premierja.

Leta 1979 se je rodil švedski princ Carl Philip.

Leta 1981 se je rodila kanadska manekenka Sunny Leone.

Leta 1981 je bil papež Janez Pavel II. v atentatu v Rimu hudo ranjen, nanj je streljal turški desničarski skrajnež Ali Agca.

Leta 1996 je v hudem nalivu v Bangladešu umrlo 600 ljudi.

Leta 2000 je v nizozemskem mestu Enschede eksplodiralo v tovarni, v kateri delajo rakete za ognejmete. Umrlo je 22 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 950. Škode je bilo za okoli 450 milijonov evrov.

Leta 2006 je umrl Johnnie Wilder, ml. Ameriški pevec se je rodil leta 1949