Bil je argentinski predsednik, na položaj je bil izvoljen 10. decembra 1983, njegov mandat pa se je končal 9. julija 1989. Kot član radikalne državljanske stranke je bil leta 1958 izvoljen v buenosaireško provincialno skupščino.

Leta 1973 ga je stranka predlagala za kandidata na predsedniških volitvah, ki jih je izgubil, predsednik pa je postal Ricardo Balbin. Po koncu vojnega režima v državi in porazu v vojni za Falklandsko otočje proti Veliki Britaniji so v državi razpisali predsedniške volitve, na katerih je bil Alfonsin izvoljen. V času njegovega vladanja so sodili nekaterim članom prejšnjega režima zaradi kršenja človekovih pravic.

Leta 1989 se je gospodarsko stanje v Argentini spremenilo. Zaradi hiperinflacije (več kot 200 odstotkov mesečno) in nemirov ter plenjenj v večjih mestih (najbolj v Rosariu) je Alfonsin šest mesecev pred koncem mandata odstopil. Nasledil ga je Carlos Menem. Leta 1995 je Alfonsin odstopil tudi kot vodja radikalne stranke, predvsem zaradi slabih izidov na volitvah.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 483 je bil za papeža izvoljen sveti Feliks III.

Leta 1372 se je rodil orleanski vojvoda Ludvik Valoiški, brat francoskega kralja Karla VI.

Leta 1516 je umrl bohemsko-madžarski kralj Ladislav II.

Leta 1519 je španski osvajalec Hernando Cortez s svojimi četami pristal v Mehiki in tako zasedel bajeslovno bogato azteško državo.

Leta 1615 se je rodil papež Inocenc XII., s pravim imenom Antonio Pignatelli. Papež je postal leta 1691, umrl je leta 1700.

Leta 1733 se je rodil angleški fizik, kemik in filozof Joseph Priestley.

Leta 1741 se je rodil avstrijski cesar Jožef II., ki je nadaljeval razsvetljenske reforme Marije Terezije.

Leta 1764 se je rodil angleški premier Earl Grey.

Leta 1781 je angleški astronom nemškega rodu William Herschel v ozvezdju Dvojčkov odkril sedmi planet Uran.

Leta 1798 se je rodila prva dama ZDA Abigail Fillmore.

Leta 1808 je umrl danski kralj Christian VII.

Leta 1848 se je na Dunaju začela tako imenovana marčna revolucija, ki je zrušila Metternichovo vlado, vendar jo je v kratkem času zadušila vojska. Že leta 1851 je avstrijski cesar Franc Jožef I., ki mu je bilo tedaj komaj 21 let, dobil znova vso oblast in nato več desetletij absolutistično upravljal z državo.

Leta 1881 je bil po gregorijanskem koledarju ubit ruski car Aleksander II. - vanj so v bližini palače vrgli bombo. Po julijanskem koledarju so ga umorili 1. marca.

Leta 1899 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec John Hasbrouck van Vleck.

Leta 1900 so v Franciji omejili delo otrok in žensk na 11 ur dnevno.

Leta 1901 je umrl 23. predsednik ZDA Benjamin Harrison.

Leta 1916 so aretirali deželno- in državnozborskega poslanca koroških Slovencev Franca Grafenauerja in ga kot veleizdajalca obsodili na pet let hude ječe in izgubo mandata.

Leta 1919 so ZDA priznale kraljevino SHS.

Leta 1921 je Mongolija razglasila neodvisnost.

Leta 1925 so v ameriški zvezni ameriški državi Tennessee sprejeli zakon, s katerim so prepovedali poučevanje evolucije v šolah.

Leta 1926 se je rodil nekdanji predsednik Hondurasa Carlos Roberto Reina.

Leta 1927 se je rodil nekdanji argentinski predsednik Raul Alfonsin.

Leta 1946 je bil aretiran Draža Mihailović.

Leta 1955 je umrl nepalski kralj Tribhuvan.

Leta 1957 je FBI aretiral Jimmyja Hoffo in ga obtožil podkupovanja.

Leta 1964 so mlado dekle Kitty Genovese umorili. Umor je videlo več deset ljudi, nihče pa ji ni pomagal, da bi jo rešili pred smrtjo. Raziskava, ki so jo izvedli psihologi, je pokazala, da gre za t. i. očividčev efekt.

Leta 1969 je začela veljati mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.

Leta 1979 so države Evropske gospodarske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto ecu, predhodnika evra.

Leta 1991 je ameriško pravosodno ministrstvo objavilo, da bo Exxon plačal eno milijardo za čiščenje oljnega madeža po razlitju nafte iz tankerja Exxon Valdez na Aljaski.

Leta 1992 je vzhod Turčije prizadel potres, ki je imel 6,8 stopnje po Richterju. Terjal je več kot 500 žrtev.

Leta 1993 je snežni metež prizadel vzhod Amerike. Hude padavine so prizadele predel od Kube do kanadskega Québeca.

Leta 1996 je v škotskem Dunblanu morilec pobil 16 otrok in učiteljico, nato si je sodil sam.

Leta 1997 je na čelu indijskih misijonark Mater Terezo nasledila sestra Nirmala.