Edvard III. je vladal Angliji med letoma 1327 in 1377. Foto:
Edvard III. je vladal Angliji med letoma 1327 in 1377. Foto:
Priljubljenost hot doga je velika, Američani organiziranjo številna tekmovanja v hitrostnem jedenju štručk s hrenovko in z gorčico. Foto: EPA
George Grenville
George Grenville je bil britanski premier med 16. aprilom 1763 in 13. julijem 1765. Foto: www.nndb.com
Spomenik de Gaullu v Parizu
Francoski predsednik Chirac se je leta 2000 udeležil odprtja spomenika de Gaullu v Parizu. Foto: EPA
Tradicionalni potop Hindujcev v Ganges
Za Indijce je Ganges sveta reka. Foto: EPA
Srečanja Svetovne trgovinske organizacije redno spremljajo protesti. Foto: EPA
Naftni madeži so kmalu dosegli severno obalo Španije. Foto: EPA

se je rodil angleški kralj Edvard III., eden najuspešnejših angleških vladarjev v srednjem veku.

Po pogubni vladavini svojega očeta, Edvarda II., je hotel angleško kraljestvo preoblikovati v najbolj učinkovito vojaško velesilo v Evropi. Med njegovo vladavino je prišlo do pomembnega razvoja zakonodaje in vlade (še posebej evolucije angleškega parlamenta), doživela pa je tudi pustošenje 'črne smrti'.

Edvard je svojega očeta na prestolu nasledil pri 14 letih in vladal naslednjih 50 let. Ko je bil star 17 let, je vodil upor proti svojemu regentu Roger Mortimer in sam začel vladati. Po zmagi nad kraljevino Škotsko se je leta 1337 razglasil za pravega naslednika francoske krone in začel t. i. stoletno vojno.

24. januarja 1328 se je poročil s Philippo Hainault, v zakonu pa se jima je rodilo 14 otrok. Trije sinovi in dve hčerki sta umrli že v otroštvu. Rivalstvo petih preživelih sinov je pozneje vodilo v dolgoletno državljansko vojno, znano tudi kot vojno rož. Edvard III. je umrl 21. junija 1377.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 354 se je rodil severnoafriški teolog sveti Avguštin.

Leta 867 je umrl papež sveti Nikolaj I.

Leta 1002 je sin britanskega kralja Edgarja, znan po vzdevku Neodločnež ali Nebogljenec, dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem vladarskem območju v tako imenovani anglosaški šentjernejski noči. Danski kralj Sven Viličastobradec je odgovoril s krvavimi maščevalnimi pohodi, pojavil se je tudi v ustju Temze, toda London se je ubranil pod vodstvom Vikinga Torkila.

Leta 1093 je umrl škotski kralj Malcolm III.

Leta 1314 je umrl thuringški deželni grof Albert Izprijeni.

Leta 1345 je umrla Constanca Penafielska, žena portugalskega kralja Pedra I.

Leta 1560 se je v Ljubljani rodil ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je dal uničiti protestantske knjige z izjemo Dalmatinove Biblije.

Leta 1760 se je rodil kitajski vladar Džiačing.

Leta 1770 je v Londonu umrl britanski premier med 16. aprilom 1763 in 13. julijem 1765 ter minister za finance med 16. aprilom 1763 in 16. julijem 1765 George Grenville.

Leta 1780 je bila ustanovljena kraljevina Pandžab. Nekdanja severozahodna pokrajina britanske Indije je danes razdeljena med Indijo in Pakistan.

Leta 1805 je Johann Georg Lehner izumil hot dog.

Leta 1848 se je rodil monaški knez Albert I.

Leta 1867 je umrl francoski arheolog Adolphe Napoleon Didron.

Leta 1924 se je rodil japonski genetik Moto Kimura, ki je umrl na današnji dan leta 1994.

Leta 1942 so enote angleške osme armade pod poveljstvom maršala Montgomeryja zasedle libijsko mesto Tobruk. Uspeh je napovedoval skorajšnji polom fašističnih oboroženih sil v severni Afriki.

Leta 1944 je Rösenerjev operativni štab za uničevanje tolp z nemško policijo in s slovenskimi domobranci začel napad na partizansko osvobojeno ozemlje v Beli krajini.

Leta 1945 je Charles de Gaulle postal predsednik začasne francoske vlade.

Leta 1950 je bil v Caracasu ubit general Carlos Delgado Chalbaud.

Leta 1960 se je Sammy Davis mlajši, v času, ko je bil medrasni zakon nezakonit v 31 od 50 zveznih držav ZDA, poročil s švedsko igralko May Britt.

Leta 1960 je v požaru v kinodvorani v sirski Amudi umrlo 152 ljudi.

Leta 1970 je vihar, ki je opustošil delto Gangesa v Pakistanu, zahteval okoli 500 tisoč življenj. Veter je pihal okoli 190 kilometrov na uro.

Leta 1971 je bila ameriška vesoljska sonda Mariner 9 kot prvi Marsov umetni satelit utirjena v njegovo orbito.

Leta 1985 je v Kolumbiji izbruhnil vulkan Nevado del Ruiz. Lava je stopila ledenik, nastala je tekoča vulkanska gmota blata, ki je pod seboj pokopala mesto Armero. Pri tem je umrlo okoli 23 tisoč ljudi.

Leta 1990 je bila napisana prva spletna stran.

Leta 1994 so se Švedi na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo.

Leta 2001 se je v Dohi končala štiridnevna konferenca Svetovne trgovinske organizacije.

Leta 2002 se je ob severozahodni španski obali potopil tanker Prestige, kar je za pokrajino Galicio pomenilo hudo naravno katastrofo.