V nesreči je umrlo 29 potnikov, 16 pa jih je preživelo tako, da so jedli umrle sopotnike. Preživele so našli 20. decembra istega leta. Po tragediji so leta 1993 posneli tudi film Alive: The Miracle of the Andes (Živi: Čudež v Andih).

Nesreča se je zgodila potem, ko je odpovedala navigacija na letalu, medtem ko je to letelo v oblakih. Pilota sta začela letalo spuščati, medtem ko sta letela nad gorami, ki pa jih zaradi goste megle nista videla, zato je letalo trčilo v goro El Sosneado blizu meje med Čilom in Argentino.

Letalo se je v goro zabilo na 4.200 metrov višine. V nesreči je bilo levo krilo letala hudo poškodovano, v zadnjem delu trupa pa je nastala velika luknja. Trup je nato spolzel po ledu, dokler se ni ustavil na zasneženi mizi. Od 45 ljudi na letalu jih je 26 preživelo zrušenje. Ti so bili zdaj v velikih težavah, kako preživeti pri izredno nizkih temperaturah. Poleg tega so kmalu slišali po radiu, da jih reševalne ekipe ne iščejo več.

Mnogi med preživelimi so dobili hude poškodbe, večinoma zlomljene noge. Niso imeli sončnih očal, zato so nekateri med njimi dobili tudi poškodbe oči. Niso imeli oblačil za hladno vreme, poleg tega pa tudi nobenih medicinskih pripomočkov.

Dva študenta medicine, ki sta nesrečo preživela, sta si tako pomagala z ostanki letala kot opornicami za poškodovane ude. Kmalu pa jim je zmanjkalo tudi hrane in pijače, saj so imeli na letalu le nekaj čokoladk in drugih prigrizkov ter nekaj steklenic vina. Še devet preživelih je umrlo zaradi poškodb, ki so jih dobili v nesreči.

Skupina je preživela 72 dni tako, da se je odločila, da bo jedla svoje mrtve tovariše. V skupinicah po dva ali trije so raziskovali v različne smeri od razbitin, da bi jih mogoče kdo opazil. Kilometer proti vrhu gore so našli še pilotsko kabino, v kateri je bil radio, ki pa na žalost ni deloval. Med njihovim bivanjem v gorah se je sprožilo več plazov, med njimi je eden pokopal tudi letalskega mehanika Roqua.

62 dni po nesreči, 13. decembra 1972, so se trije najmočnejši odpravili na zahod, menili so namreč, da je tam Čile, To so bili Fernando Parrado, Roberto Canessa in Antonio Vizintín. Tretji dan odprave sta Parrado in Canessa poslala Vizintína spet k letalu, ki je porabil le tri ure, da je prišel nazaj k preživelim.

Deset dni potem, ko so zapustili prizorišče nesreče, sta Parrado in Canessa prišla do ranča Sergia Catalána, ki jima je dal nekaj kruha in poklical reševalce. Ponoči 22. decembra je prvi helikopeter rešil polovico ujetih, 23. decembra pa še drugo polovico. Vse preživele so odpeljali v bolnišnico v Santiago, kjer so jih zdravili zaradi višinske bolezni, zlomov, skorbuta, podhranjenosti, na voljo pa so imeli tudi psihiatrično oskrbo.

Med šestnajstimi rešenimi so bili: José Pedro Algorta, Roberto Canessa, Alfredo Delgado, Daniel Fernández, Roberto Franšois, Roy Harley, José Luis Inciarte, Alvaro Mangino, Javier Methol, Carlos Páez, Fernando Parrado, Ramón Sabella, Adolfo Strauch, Eduardo Strauch, Antonio Vizintín in Gustavo Zerbino.

V nesreči so umrli: Francisco Abal, Gaston Costemalle, Rafael Echavarren, Julio César Ferradas (pilot), Alexis Hounié, Dante Hector Lagurara (kopilot), Guido Magri, Felipe Maquirriain, Ramon Martínez (navigator), Graziela Mariani, Julio Martínez-Lamas, Daniel Maspons, Juan Carlos Menéndez, Liliana Methol, Esther Nicola, Dr. Francisco Nicola, Gustavo Nicolich, Eugenia Parrado, Susana Parrado, Marcelo Pérez, Enrique Platero, Carlos Roque (letalski mehanik), Daniel Shaw, Diego Storm, Numa Turcatti, Carlos Valeta in Fernando Vázquez.

Trupla oziroma njihove ostanke so kasneje zažgali na mestu, kjer se je zgodila nesreča, prav tako pa so zažgali ostanke letala.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 54 je rimskega cesarja Klavdija I. zastrupila njegova žena Agripina. Klavdij je zaradi zastrupitve umrl.

Leta 709 se je rodil japonski vladar Kōnin.

Leta 1307 je francoski kralj Filip Pravični dal zapreti vse templjarje, ki so jih kasneje mučili tako dolgo, da so ti priznali krivoverstvo.

Leta 1566 se je rodil irski politik Richard Boyle, prvi grof Corkški.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1687 je umrl italijanski astronom Geminiano Montanari.

Leta 1696 se je rodil angleški državnik lord John Hervey.

Leta 1706 je umrl etiopski vladar Iyasus Veliki.

Leta 1753 je cesarica Marija Terezija s posebnim patentom naročila popis vsega navzočega prebivalstva po starosti, spolu in stanu.

Leta 1775 je ameriški kongres ukazal ustanovitev mornarice, ki se je kasneje preimenovala v mornarico ZDA.

Leta 1781 je izdal takratni avstrijski cesar Jožef II. tako imenovani tolerančni patent, s katerim je dejansko uzakonil svobodo veroizpovedi.

Leta 1792 je bil v Washingtonu položen temeljni kamen za postavitev izvršilne graščine ZDA, od 1818 znane kot Bela hiša.

Leta 1821 se je rodil nemški patolog in politik Rudolf Ludwig Karl Virchow.

Leta 1884 so se narodi dogovorili, da bo Flamsteedu na čast poldnevnik, ki teče skozi Greenwich, imel zemljepisno dolžino nič. John Flamsteed je za izdelavo natančnih kart potreboval observatorij, ki je bil zgrajen pod sponzorstvom Karla II.

Leta 1895 se je rodil slovenski pravnik, politični delavec in leposlovec Makso Šnuderl. Bil je tudi predsednik zakonodajnega odbora zvezne skupščine.

Leta 1925 se je rodila prva ženska premierka Velike Britaniej Margaret Hilda Thatcher.

Leta 1939 je nemška podmornica napadla škotsko pristanišče Scapa Flow.

Leta 1942 so člani ljubljanske Varnostno-obveščevalne službe ubili nekdanjega bana Dravske banovine in organizatorja bele garde, Marka Natlačna.

Leta 1943 je italijanska vlada maršala Badoglia napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1943 je uprava Slovenske centralne vojne partizanske bolnice opozorila postojanke, da se pripravlja nemška ofenziva. Vsi oddelki vzhodnega sektorja so morali evakuirati ranjence na postojanko Škrilj. Do konca ofenzive so bile postojanke prepuščene same sebi in povsem neseznanjene z dogajanji.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila latvijsko prestolnico Rigo.

Leta 1945 je umrl ameriški čokoladni tajkun Milton S. Hershey.

Leta 1946 je Francija sprejela ustavo četrte republike.

Leta 1953 je umrl ruski astronom Sergej Ivanovič Beljavski.

Leta 1955 je umrl mehiški predsednik Manuel Ávila Camacho.

Leta 1970 je FBI aretiral borko za pravice temnopoltih Angelo Davis.

Leta 1972 je letalo Iljušin 62 ruskega Aeroflota strmoglavilo v bližini Moskve. V nesreči je bilo ubitih 176 ljudi.

Leta 1976 je v bolivijskem Santa Cruzu strmoglavil bolivijski boeing 707. V nesreči je umrlo 100 ljudi, od tega jih je 97 – večinoma otrok, umrlo na tleh.

Leta 1976 je zdravnik F. A. Murphy prvič naredil mikrograf virusa ebola.

Leta 1977 je palestinska četverica ugrabila Lufthansino letalo, namenjeno v Somalijo, in zahtevala izpustitev enajstih zaprtih pripadnikov Baader-Meinhofa.

Leta 1987 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Walter Brattain.

Leta 1990 je umrl vietnamski general in politik Le Duc Tho, ki je skupaj s Kissingerjem prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1993 so se po desetletjih krvavih spopadov izraelski in palestinski predstavniki sestali v Beli hiši in podpisali sporazum, v katerem so se zavzeli za končanje spopadov in za sožitje na sveti zemlji.

Leta 1995 je Microsoft predstavil Windows 95.

Leta 2003 je umrl kanadski fizik Bertram Neville Brockhouse, ki je leta 1994 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.