Rodil se je 16. marca 1925. Študiral je kemijo in je diplomiral iz kemijskega inženiringa na Universidad Nacional Autónoma de México, nato pa je ustanovil kemijski inštitut na tej univerzi, kjer se je večinoma posvečal raziskavam s področja organske kemije.

Poleg tega je predaval na fakulteti za kemijo, bil je direktor in profesor na šoli za kemijo na Universidad Iberoamericana ter namestnik direktorja na mehiškem inštitutu za nafto. Miramontes je bil tudi član več znanstvenih društev.

Znanstveni prispevek Luisa Miramontesa je zelo velik, napisal je veliko število publikacij, poleg tega pa je patentiral skoraj 40 stvari – iz organske kemije, farmacije, petrokemije in atmosferske kemije ter stvari, ki onesnažujejo okolje. Med njegove številne prispevke spada tudi sinteza norethindrona, glavne sestavine sintetične kontracepcijske tabletke. Ko je 15. oktobra 1951 sintetiziral norethindron, je bil Miramontes star 26 let.

Za časa svojega življenja je Miramontes prejel več prestižnih nagrad, njegovo odkritje – kontracepcijsko tabletko – pa so leta 2000 imenovali za eno od najpomembnejših odkritij v zadnjih 2000 letih. Luis E. Miramontes velja poleg Andresa Manuela del Ria, odkritelja vanadija, in Maria Moline, nobelovca za kemijo iz leta 1995, za enega od treh največjih kemikov Mehike vseh časov.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 81 je umrl rimski cesar Tit Flavij Vespazijan.

Leta 1557 je umrl angleški klasični humanist sir John Cheke.

Leta 1592 je umrl znameniti francoski filozof Michel Montaigne, ki velja za začetnika skepticizma v francoski filozofiji, njegovi eseji pa so imeli velik vpliv na evropsko književnost.

Leta 1745 je Franc I. postal svetorimski cesar.

Leta 1851 se je rodil ameriški bakteriolog Walter Reed.

Leta 1872 je umrl nemški filozof Ludwig Andreas Feuerbach.

Leta 1873 se je rodil grško-nemški matematik Constantin Carathéodory.

Leta 1884 so New York razglasili za glavno mesto nove države ZDA, in sicer do leta 1790. New York je največje mesto v istoimenski zvezni državi, ki je nastalo ob ustju reke Hudson ob obali Atlantskega oceana. Razteza se na ozemlju 781
kvadratnih kilometrov in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Zgodovina mesta sega v leto 1609, ko je italijanski pomorščak Giovanni de Verrazzano prvi videl polotok Manhattan. Kasneje je bil v ameriški osvobodilni vojni New York razdeljen. Britanci so mesto zasedali leta 1776 do Washingtonovega bučnega vstopa leta 1784.

Leta 1886 se je rodil angleški fizik sir Robert Robinson, ki je leta 1947 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1887 se je v Vukovarju rodil hrvaško-švicarski kemik Lavoslav Ružička. Predaval je v Utrechtu in od leta 1929 Zürichu. Znana je njegova izoprenska hipoteza, s svojim znanstvenim raziskovalnim delom je pomagal razviti kemijo cikličnih organskih spojin. Leta 1939 je skupaj z nemškim kemikom Butenandtom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je leta 1976 v Mamernu ob Bodenskem jezeru.

Leta 1908 je na Ptuju prišlo do pretepa med Slovenci in Nemci.

Leta 1912 se je rodil ameriški astronom Horace Welcome Babcock.

Leta 1922 so v kraju Al Azizijah v Libiji izmerili 58 stopinj Celzija oziroma 136 stopinj po Fahrenheitu. To je doslej najvišja v senci izmerjena temperatura.

Leta 1940 je Italija pod fašističnim voditeljem Benitom Mussolinijem po pridružitvi Nemcem iz Libije in Etiopije, ki sta bili njeni koloniji, napadla britanske čete v
Egiptu. Po začetnih uspehih so bili Italijani prisiljeni k umiku in veliko njihovih vojakov je bilo ujetih.

Leta 1944 so zavezniki prodrli v Tretji rajh.

Leta 1993 sta Jicak Rabin in Jaser Arafat podpisala sporazum o Gazi in Jerihu.

Leta 1994 je vesoljska sonda Ulysses preletela južni tečaj Sonca.