Njegova starša sta bila Juda. Zamenhof je bil okulist, filolog in začetnik esperanta, ki je najbolj razširjen umetni jezik. Zamenhofova materna jezika sta bila ruščina in jidiš, govoril pa je tudi poljsko in nemško. Kasneje se je naučil še francosko, latinsko, grško, hebrejsko in angleško, znal pa je tudi italijansko, špansko in litvansko.

Že kot srednješolec v Varšavi se je odločil, da bo poskušal narediti mednarodni jezik, ki bi ga govorili vsi. Najprej je poskušal izumiti jezik, ki je imel zelo zapleteno slovnico, zato se je kasneje odločil, da mora biti slovnica umetnega mednarodnega jezika čim bolj enostavna.

Do leta 1878 je bil njegov projekt Lingwe uniwersala skoraj končan, a je bil Zamenhof takrat še premlad, da bi objavil svoje delo. Kmalu po končani srednji šoli se je vpisal na medicino, najprej v Moskvi, nato pa v Varšavi. Leta 1885 je diplomiral in odprl svojo oftalmološko ordinacijo. Dve leti je zbiral denar, da bi lahko objavil svojo knjigo o novem jeziku.

Pri zbiranju denarja mu je na koncu pomagal tast in leta 1887 je izšlo njegovo delo Lingvo internacia, Antaŭparolo kaj plena lernolibro. Delo je Zamenhof objavil pod psevdonimom Doktoro Esperanto (Zdravnik Upanje).

Zamenhof je objavil tudi religiozno filozofsko delo z naslovom Homaranismo. Z ženo Klaro sta imela tri otroke – sina Adama in dve hčerki, Sofio in Lidio. Vsi trije so umrli v holokavstvu. Zamenhofa so pokopali na židovskem pokopališču na ulici Okopowa v Varšavi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1028 je bil Henrik III. izvoljen za germanskega kralja.

Leta 1471 so v Angliji v bitki pri Barnetu yorški vojaki pod vodstvom Edvarda IV. premagali lancastrovo vojsko, ki jo je vodil Warwick. Grof Warwick je bil ubit, Edvard IV. pa se je znova dokopal do prestola.

Leta 1578 je umrl mož škotske kraljice Marije, James Hepburn, četrti grof Bothwellški.

Leta 1578 se je rodil španski kralj Filip III.

Leta 1629 se je rodil nizozemski matematik Christian Huygens. Izboljšal je teleskop in z njim odkril Saturnov satelit Titan. Najpomembnejši so njegovi dosežki v merjenju časa.

Leta 1819 je Luka Čeč odkril notranjost Postojnske jame.

Leta 1849 se je Madžarska razglasila za neodvisno državo od avstrijske nadvlade. Vodja države je postal Louis Kossuth.

Leta 1860 so prvi jezdeci Pony Expressa prispeli v kalifornijski Sacramento.

Leta 1865 je rasistični fanatik John Wilkes Booth v gledališču streljal na ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je naslednji dan za posledicami strelnih ran umrl.

Leta 1871 se je rodil grški general in politik Ioanis Metaksas, ki je bil nekaj časa ministrski predsednik z izredno velikimi pooblastili.

Leta 1912 je angleška čezoceanska ladja RMS Titanic na svojem prvem potovanju prek severnega Atlantika trčila v ledeno goro. V nesreči je umrlo več kot 1.500 ljudi.

Leta 1915 je turška vojska napadla Armenijo.

Leta 1921 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Thomas Schelling.

Leta 1925 se je rodil premier Zimbabveja Abel Muzorewa.

Leta 1927 so v Gothenburgu na Švedskem začeli izdelovati prve avtomobile znamke Volvo po tekočem traku.

Leta 1931 je španski parlament odstavil kralja Alfonsa XIII. in razglasil Drugo špansko republiko.

Leta 1944 je v eksploziji v bombajskem pristanišču umrlo 300 ljudi. Škode je bilo za več kot 20 milijonov takratnih funtov.

Leta 1956 so na konvenciji v Chicagu premierno predstavili videokaseto.

Leta 1962 je Georges Pompidou postal francoski premier.

Leta 1964 se je eden od motorjev na raketi Delta predčasno vžgal. Umrli so trije ljudje.

Leta 1970 je eden od tankov s kisikom na Apollu 13 eksplodiral in zato je posadka odpovedala pristanek na Luni.

Leta 1976 sta si Maroko in Mavretanija razdelila špansko Saharo.

Leta 1986 so v maščevanju za eksplozijo v zahodnoberlinski diskoteki La Belle Discotheque ubili dva ameriška vojaka. Takoj zatem je ameriški predsednik Ronald Reagan odredil bombni napad na libijski mesti Tripoli in Benghazi. V napadih je umrlo 60 ljudi.

Leta 1986 je v bangladeškem okrožju Gopalganj padala kilogramska toča. Med nevihto je zaradi udarcev toče umrlo 92 ljudi. Ta toča velja tudi za najtežjo v vsej zgodovini.

Leta 2003 so znanstveniki določili sestavo 99 odstotkov celotnega človeškega genoma, ki so jo določili kar 99,99 odstotka natančno.