Šakal se je rodil 12. oktobra 1959 v Caracasu, Venezuela, vzdevek pa so mu novinarji podelili, potem ko so policisti v njegovi hotelski sobi našli knjigo Fredericka Forsytha The Day of the Jackal.

Kasneje se je izvedelo, da je knjiga pripadala njegovemu sostanovalcu, ki ni vedel ničesar o Šakalovih terorističnih aktivnostih. Najbolj znan je po svoji akciji na sedež Opeca leta 1975, več let pa je bil med najbolj znanimi in iskanimi mednarodnimi begunci.

Njegov oče, marksistični odvetnik, ga je poimenoval po Leninu - Ilich. Leta 1959 se je včlanil v nacionalno komunistično partijo. Poleg španščine naj bi Šakal govoril tudi rusko in arabsko ter angleško in francosko. Potem ko sta se starša ločila, je mati njega in njegovega brata odpeljala v Veliko Britanijo, kjer je nadaljeval šolanje na Stafford House Tutorial Collegeu v Kensingtonu.

Leta 1968 je oče poskušal njega in brata Lenina vpisati na univerzo Sorbona, a je na koncu izbral moskovsko univerzo Patrice Lumumba, od koder so ga vrgli leta 1970. Od tam naj bi Šakal odšel v vadbeni center gverile v Aman, Jordanija, ki jo je vodila Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP). Tam je tudi dobil vzdevek Carlos.

Sam je trdil, da se je skupaj s člani fronte boril proti jordanskim oblastem. Ko je zapustil državo, se je vpisal v London School of Economics, kjer je še vedno delal za fronto.

Leta 1973 je prvič deloval za PFLP, ko je poskušal v Parizu umoriti židovskega poslovneža Josepha Sieffa kot v maščevanje za Mossadov umor gledališkega upravnika Mohameda Boudia, obtoženega, da je vodja PFLP-ja. Poleg tega je priznal, da je podtaknil bombo v londonsko banko Hapoalim, poskus bombardiranja pa se je izjalovil. Poleg tega je podstavil bombo pod avtomobil treh francoskih novinarjev, ki so jih obtožili proizraelskih tendenc.

Šakal je trdil, da je kriv tudi za bombardiranje neke pariške restavracije, v kateri sta v napadu umrla dva človeka, 30 ljudi pa pa je bilo ranjenih. Kasneje (13. in 17. januarja 1975) je sodeloval v dveh poskusih bombardiranja na letališči El Al in Orly.

27. junija 1975 je v Parizu ubil dva detektiva in svojo kontaktno osebo s PFLP-jem Michela Moukharbala, nato pa prek Bruslja pobegnil v Bejrut, od koder je načrtoval napad na sedež Opeca na Dunaju in med srečanjem zajel 60 talcev.

Skupaj s svojo skupino in 42 talci je odletel v Alžir. Tam je izpustil 30 talcev, v Tripoliju so jih osvobodili še nekaj, druge pa so izpustili v Alžiru, kjer so dobili imuniteto. Šakal je kmalu zapustil državo in odpotoval na srečanje PFLP-ja v Aden, kjer se je moral zagovarjati, zakaj ni ubil dveh Opecovih talcev, ministrov za nafto iz Savdske Arabije in Irana.

Septembra 1976 so ga aretiral v nekdanji Jugoslaviji in prepeljali v Bagdad. Naselil se je v Adnu, kjer je ustanovil svojo organizacijo, ki se je povezala tudi z vzhodnonemškim Stasijem. Skupina je svoje delo začela leta 1982, ko se ji je ponesrečil napad na jedrsko elektrarno.

Zaradi pariške aretacije dveh članov skupine, med njima je bila tudi njegova žena Magdalena Kopp, je odjeknilo več eksplozij, katerih cilj so bili francoski objekti. Potem ko so mu evropske države odbile zatočišče, se je naselil v Adnu, nato pa v Kartumu.

Potem ko so ga sudanske oblasti izročile Francozom, so ga ti obtožili za umor dveh francoskih policistov in Michela Moukharbala. Začetek sojenja je pričakal v zaporu La Santé de Paris. Sojenje se je začelo 12. decembra 1997, končalo pa 11 dni kasneje.

Ilicha Ramireza Sancheza so spoznali za krivega in ga obsodili na dosmrtni zapor. Junija 2003 je objavil knjigo, ki jo je napisal v zaporu, z naslovom Revolutionary Islam, v kateri je tudi podprl Osamo bin Ladna in napad na ZDA. Od leta 2004 je zaročen s svojo odvetnico Isabelle Coutant-Peyre.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 778 je pri kraju Rochesvalles v Pirejih potekala bitka zaščitnice Karla Velikega z roparskimi Baski.

Leta 1385 so Portugalci v bitki pri Aljubarroti premagali Kastiljce.

Leta 1433 je umrl portugalski kralj Janez I.

Leta 1464 je umrl papež italijanskega rodu Pij II., s pravim imenom Enea Silvio Piccolomini.

Leta 1534 je bil ustanovljen jezuitski meniški red.

Leta 1598 so Irci pod vodstvom Hugha O'Neilla v bitki pri Yellow Fordu premagali Angleže.

Leta 1688 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem I.

Leta 1740 se je rodil Italijan Giorgio Barnaba Luigi Chiaramonti, bolj znan kot papež Pij VII.

Leta 1786 je umrl slovenski geodet in gradbenik Jožef Mrak.

Leta 1842 so bili Indijanci iz plemena Seminole prisiljeni oditi s Floride v Oklahomo.

Leta 1870 je bil slovenski tabor v Vipavi. Udeleženci so se zavzemali za zedinjeno Slovenijo in pravice za pospeševanje svoje narodnosti.

Leta 1876 se je v Beogradu rodil Aleksandar Obrenović. Na berlinskem kongresu leta 1878 je bila Srbiji priznana nacionalna suverenost pod knezom Milanom Obrenovićem, ki je vladal od leta 1872. Po kongresu je Srbija pridobila še nekaj območij na jugu, in sicer od Niša do Vranja. Leta 1889 pa se je Milan Obrenović odpovedal prestolu v korist svojega mladoletnega sina Aleksandra. Aleksandar Obrenović in njegova soproga Draga Mašin pa sta končala življenje na bajonetih vojaških prevratnikov. Srbska narodna skupščina se je odločila in izvolila za novega kralja Petra Karađorđevića.

Leta 1900 so evropsko-japonsko-ameriške sile zasedle Peking, da bi zadušile boksarsko vstajo.

Leta 1901 je Gustave Whitehead poletel s svojim letalom Number 21.

Leta 1912 so ameriški marinci vdrli v Nikaragvo.

Leta 1935 je bil v ZDA sprejet zakon o socialni varnosti.

Leta 1941 sta Winston Churchil in Franklin Roosevelt podpisala atlantsko listino, ki je priznavala pravico do samoodločbe narodov, svobodne trgovine, svobodne uporabe morij, obljubljala pa je razorožitev tedanjih držav napadalk in obsodila spreminjanje meja proti volji prebivalstva, postala pa je tudi temelj za ustanovitev Združenih narodov. Kmalu po podpisu so strinjanje z njo izrazile tudi druge države, ki so se bojevale proti silam osi.

Leta 1941 so sovjetske enote zapustile Smolensk.

Leta 1941 je umrl francoski kemik Paul Sabatier, ki je za svoje delo leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1942 so italijanski okupatorji začeli veliko ofenzivo proti partizanom na Kočevskem.

Leta 1943 se je začela konferenca Quadrant.

Leta 1945 sta ZSSR in Kitajska podpisali pakt o prijateljstvu in zavezništvu.

Leta 1945 je japonski cesar Hirohito, potem ko so Američani odvrgli atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, prisilil vojaško vodstvo, da je privolilo v premirje, ponujeno na Potsdamski konferenci slaba dva tedna prej. 2. septembra leta 1945 je bila na vojaški ladji Missouri podpisana popolna kapitulacija Japonske. S podpisom te kapitulacije je bila druga svetovna vojna končana na vseh bojiščih. Po posredovanju cesarja Hirohita se je Japonska vdala 14. avgusta. Vdajo Japoncev je sprejel general Douglas MacArtur, vrhovni poveljnik zavezniških sil.

Leta 1947 sta Indija in Pakistan postali neodvisni državi. V Pakistanu kot dan neodvisnosti proslavljajo 14. avgust, v Indiji pa 15. avgust.

Leta 1951 je umrl ameriški medijski mogotec William Randolph Hearst.

Leta 1958 je v Parizu umrl francoski fizik Jean-Frederic Juliot, ki je po poroki z Irene Curie prevzel priimek njenih slavnih staršev. Tudi on je ustvarjal skupaj s soprogo, sam se je posvečal fizikalnim stranem raziskav, žena pa kemijskim. V svojih raziskavah sta odkrila umetno radioaktivnost in dokazala, da je lahko vsak element radioaktiven, če znamo pripraviti pravi izotop. Z njima sta veliko koristila medicini, industriji in znanosti sploh. Leta 1935 sta tudi onadva dobila Nobelovo nagrado. Rodil se je 19. marca leta 1900 v Parizu.

Leta 1969 so britanske čete prispele v Severno Irsko.

Leta 1971 je Bahrajn razglasil neodvisnost od Velike Britanije.

Leta 1972 je ob strmoglavljenju vzhodnonemškega Iljušina 62 na vzhodnoberlinskem letališču umrlo 156 ljudi.

Leta 1980 so začeli ladjedelničarji v Gdańsku pod vodstvom Lecha Wałęse stavkati.

Leta 1988 je v Modeni umrl italijanski konstruktor osebnih in dirkalnih avtomobilov Enzo Ferrari. Najprej je bil dirkač pri podjetju Alfa Romeo, leta 1940 pa je ustanovil lastno podjetje ter začel konstruirati športne in dirkalne avtomobile. Leta 1952 je njegov dirkalni avto prvič zmagal na svetovnem prvenstvu. Leta 1977 se je umaknil iz vodstva podjetja in se posvetil samo še oddelku dirkalnih avtomobilov. Rodil se je 20. februarja 1898 v Modeni.

Leta 2003 je precejšen del severovzhodnih ZDA in vzhodne Kanade ostal brez električne energije.