S svojo preprostostjo, neomajnostjo in požrtvovalnostjo je postal junak ameriške zgodovine. Rodil se je 22. februarja 1732 v Virginiji. Preden je podedoval Mount Vernon, plantažo svojega polbrata, je delal kot nadzornik.

Ugleden je postal med francosko-indijansko vojno, ki jo je sam nenamerno tudi povzročil. Po vojni je odpovedal službo in se poročil z bogato vdovo Martho Washington, ki je imela iz prejšnjega zakona dva otroka.

Izvoljen je bil v parlament in postal vodja ameriške revolucije. Imenovali so ga za vrhovnega poveljnika kontinentalne vojske v ameriški vojni (1778-1783), s katero so si Američani pridobili neodvisnost. Leta 1789 so ga, potem ko je bila sprejeta ameriška ustava, izvolili za predsednika Združenih držav Amerike. Za predsednika je bil izvoljen dvakrat. Potem ko se je leta 1797 upokojil, je odšel na posestvo Mount Vernon, kjer je preživel ostanek življenja.

Njegovi starši Augustine Washington (1693–12. april 1743) in Mary Ball (1708–25. avgust 1789) so bili potomci Angležev. Večino otroštva je George preživel na farmi Ferry. Leta 1759 se je poročil in posvojil ženina otroka, nikoli pa ni imel svojih otrok. Z Martho se je preselil na Mount Vernon in kmalu postal eden najbogatejših farmarjev, njegovo posestvo pa se je povečalo na 32 kvadratnih kilometrov.

Po izvolitvi za predsednika mu je prvi kongres določil plačo 25 tisoč dolarjev letno, a jo je Washington, čigar imetje je bilo takrat ogromno (sedaj bi njegovo posestvo ocenili na 500 milijonov dolarjev), zavrnil.

Med njegovim predsedovanjem so bile v ZDA sprejete zvezne države Severna Karolina (1789), Rhode Island (1790), Vermont (1791), Kentucky (1792) in Tennessee (1796). Po upokojitvi je na svojem posestvu odprl žganjarno, ki je postala največja pridelovalka viskija v državi.

Umrl je zaradi akutnega laringitisa in pljučnice. Sicer pa je bil po očetovi strani Washington direktni potomec angleškega kralja Edwarda III. Na položaju ameriškega predsednika ga je nadomestil dotedanji podpredsednik John Adams.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 867 je bil za papeža izbran Hadrijan II.

Leta 872 je Janez VIII. postal papež.

Leta 1287 se je na Nizozemskem porušil nasip Zuider Zee. Morje je zalilo del države. Umrlo je več kot 50 tisoč ljudi.

Leta 1503 se je v Saint-Remyju v Provansi rodil Michel de Nostradamus. Navduševal se je nad matematiko, medicino, predvsem pa astronomijo in astrologijo. Njegovo najbolj znano je delo Prerokbe. V njem je v štirivrstičnih kiticah prerokoval dogodke, ki naj bi se zgodili daleč naprej v prihodnosti.

Leta 1542 je umrl škotski kralj James V.

Leta 1542 je princesa Mary Stuart postala škotska kraljica Mary I.

Leta 1788 je umrl španski kralj Carlos III.

Leta 1790 je Alexander Hamilton predlagal ustanovitev Banke ZDA.

Leta 1819 je Alabama postala 22. ameriška zvezna država.

Leta 1861 je umrl princ Albert, mož angleške kraljice Victorie.

Leta 1870 se je rodil avstrijski predsednik Karl Renner.

Leta 1883 se je rodil japonski mojster borilnih veščin in ustanovitelj ajkida Morihej Uešiba.

Leta 1895 se je rodil britanski kralj Jurij VI.

Leta 1896 so kot tretjo na svetu odprli podzemno železnico v Glasgowu. Še isti dan so jo zaradi nesreče zaprli. Ponovno so jo odprli leto kasneje.

Leta 1900 je Max Planck objavil svojo študijo o kvantni teoriji.

Leta 1902 so pod Tihim oceanom položili prvi telegrafski kabel.

Leta 1906 so v nemško mornarico uvrstili prvo podmornico.

Leta 1911 je norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen kot prvi človek dosegel južni tečaj. V tej odpravi je potoval z vlečnimi psi, ki so tudi pri zelo nizkih temperaturah zmogli preteči več kot 25 km na dan. Z njihovo pomočjo je v dirki za južni pol prehitel svojega tekmeca, Angleža Scotta, ki je na cilj prišel več kot en mesec pozneje.

Leta 1913 si je Grčija priključila Kreto.

Leta 1914 se je rodil nemški predsednik Karl Carstens.

Leta 1918 se je rodil Friedrich Karl von Hessen, nemški princ, ki ga je finski parlament izbral za kralja. Prevzeti bi moral ime Väinö I., a je princ krono zavrnil.

Leta 1922 se je rodil ruski fizik in Nobelov nagrajenec Nikolaj Basov.

Leta 1932 je Irak postal od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1935 je Tomáš Garrigue Masaryk odstopil z mesta češkoslovaškega predsednika.

Leta 1939 je bila Sovjetska zveza izključena iz Zveze narodov.

Leta 1940 je umrl slovenski politik Anton Korošec.

Leta 1942 sta Francija in Italija podpisali sporazum o vzpostavitvi francoske suverenosti nad Madagaskarjem.

Leta 1944 so aktivisti OF-a osvobodili 127 jetnikov iz celjskega Starega piskra.

Leta 1945 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sklenila, da New York postane njeno središče.

Leta 1946 je Mednarodna organizacija dela (ILO) postala prva specializirana agencija OZN-a.

Leta 1959 so Makariosa izvolili za prvega predsednika Cipra.

Leta 1962 je Mariner 2 postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je letelo mimo Venere.

Leta 1974 je umrl ameriški politični komentator Walter Lippman.

Leta 1981 je Izrael anektiral vzpetino Golan.

Leta 1989 je umrl Andrej D. Saharov, ruski fizik in aktivist. Saharov je zavrnil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1989 so bile v Čilu prve svobodne volitve po 16 letih. Za predsednika je bil izvoljen Patricio Aylwin.

Leta 1991 se je zrušilo skalovje na najvišji gori Nove Zelandije Mount Cook. Zaradi tega se je višina gore zmanjšala za 10 metrov.

Leta 1995 je bil v Parizu podpisan daytonski sporazum, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini.

Leta 2003 so tudi uradno objavili, da so ujeli nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina.

Leta 2004 je bil uradno odprt najvišji most na svetu, viadukt Millau.