Ime tega svetnika se nanaša na najmanj tri mučence v starodavnem Rimu. Prvič so praznik slavili leta 496, ko je papež Gelasij I. vključil Valentina in Jurija med tiste, “katerih imena so med ljudmi spoštovana, le bogu pa so znana njuna dejanja”.

Praznovanje prav na ta dan pa je najverjetneje postavil zato, ker je temu dnevu sledil poganski praznik, ki so ga še vedno praznovali v petem stoletju našega štetja – luperkalije.

V katoliški enciklopediji piše, da je bil svetnik, čigar dan slavimo 14. februarja, eden od mučencev, ki so živeli v tretjem stoletju našega štetja med vladavino rimskega cesarja Klavdija II., ki je umrl leta 270. Valentin naj bi bil eden od teh treh ljudi: duhovnik v Rimu, škof iz Interamne (sedanjega Ternija) ali pa mučenec iz rimske province v Afriki. Domnevajo, da sta bila tako duhovnik Valentinius kot škof Valentinus pokopana na Vii Flaminii v bližini Rima.

V 12. stoletju so bila tam tudi vrata, ki so bila v antiki znana kot Porta Flaminia (zdaj znana kot Porta del Popolo), v tistem stoletju pa so jih imenovali Vrata svetega Valentina. O življenju teh treh mučencev ni nič znanega, legende o njih so spletli v srednjem veku v Franciji in Angliji, ko so začeli praznik povezovati z romantično ljubeznijo. V Zlatih legendah Jacobusa de Voragineja, ki so nastale okrog leta 1260 in so bile ena najbolj branih knjig v srednjem veku, ni bilo nič napisanega o Valentinu kot zavetniku zaljubljenih.

Legenda Aurea poda dokaj podroben opis življenja svetnikov. Tako naj bi eden od njih odklonil zanikanje Kristusa pred vladarjem Klavdijem, zaradi česar so ga kasneje obglavili. Še predtem pa naj bi – tako pravi zgodba – povrnil vid in sluh hčerki svojega ječarja. Škof Valentinius v krščanskem koledarju ni nikjer omenjen, označili so ga za heretika in vsa njegova dela zamolčali.

Valentinus je bil krščanski gnostični teolog, ki je bil zelo karizmatična osebnost. Nasledniki, ki so poučevali njegove nauke, so živeli v petem stoletju, ko je papež kanoniziral “bolj spodobnega” Valentiniusa. Leta 1836 so v katakombah svetega Hippolytusa na Vii Tiburtini v bližini Rima našli okostje, ki so ga identificirali kot svetega Valentina. Okostje je ležalo v zlati krsti, prenesli pa so ga v Dublin, saj ga je cerkvi Whitefriar Street Carmelite Church podaril papež Gregor XVI. Še vedno veliko ljudi obišče ostanke na dan svetega Valentina, ki jih v procesiji med mašo, posvečeno mladim in zaljubljenim, prenesejo do oltarja. Ostanki svetega Valentina naj bi ležali tudi v relikviariju v francoskem Roquemauru oziroma v dunajskem Stephansdomu.

Praznik so iz krščanskega koledarja odstranili leta 1969, ko so odstranili vse svetnike, katerih ime je temeljilo zgolj na legendi. Poleg tega so praznik svetega Valentina v petem stoletju umestili v februar zato, ker so po antičnem grškem koledarju od sredine januarja do sredine februarja praznovali poroko Zevsa in Here.

V starem Rimu pa so imeli festival luperkalije, posvečene bogu plodnosti Lupercusu, ki so ga upodabljali kot napol golega moškega, ogrnjenega v kozjo kožo. Med festivalom so duhovniki bogu žrtvovali koze. Potem so se napili in po Rimu tekali tako, da so nad glavami držali kose kože in se dotikali vseh, ki so jim prišli naproti. Še posebej so se jim rade približale mlade ženske, saj so verjele, da bodo kmalu zatem zanosile, porod pa bo izredno neboleč in lahek.

V Angliji in v Franciji so začeli svetega Valentina slaviti kot zaščitnika ljubezni in zaljubljenih v 14. stoletju 14. februarja, za katerega so menili, da se na ta dan poročajo ptiči. Od tega stoletja naprej so si začeli zaljubljenci izmenjevati sporočila in se na ta dan klicati za Valentinčke. V ta namen so si izmislili tudi nekaj zgodb, med drugim tudi, da je bil Valentin mučenec, ki so ga mučili zato, ker je bil kristjan, pred smrtjo pa naj bi ječarjevi hčerki podal listič, na katerem je pisalo Od tvojega Valentina. Druga zgodba pa pravi, da je v času, ko je Klavdij II. prepovedal poroke vojakov, te skrivoma še zmeraj opravljal prav Valentin.

Praznovanje se je v ZDA razširilo po letu 1848, pravi razcvet pa je doživelo v 20. stoletju. Takrat so si zaljubljenci začeli podarjati darila – vrtnice, čokolade, nakit … na Japonskem in v Koreji na ta dan ženske obdarujejo tistega moškega, ki jim je všeč, s čokolado, ki je znana pod imenom giri-choco (giri pomeni obveznost, choco pa predstavlja čokolado). 14. marca pa na t. i. beli dan moški obdarujejo ženske in jim na ta način vrnejo pozornost. V Koreji praznujejo še t. i. črni dan 14. aprila, ko se vsi tisti moški, ki niso prejeli darila, zberejo in jejo džadžangmjun (kitajske rezance s črno omako).

V Južni Koreji poznajo tudi dan pepero, ki ga praznujejo 11. novembra. Na ta dan se mladi pari obdarijo z romantičnimi darili. Na Kitajskem imajo noč sedmih, ki jo praznujejo na sedmi dan sedmega meseca kitajskega leta. Na Japonskem praznujejo tudi tanabata, ki je podoben kot noč sedmih, le da je vedno 7. julija. V Braziliji ne poznajo valentinovega, praznujejo namreč dan zaljubljencev - Dia dos Namorados - vsako leto 12. junija. Ta dan so najverjetneje izbrali zato, ker je predtem dan svetega Antona, zaščitnika porok in zakonov. V Kolumbiji praznujejo dan ljubezni in prijateljstva - Día del amor y la amistad - in to tretji petek in soboto v septembru.

Sicer pa so s praznovanjem valentinovega povezane “čudne” navade. V Rimu so tako imeli med luperkalijami mladi fantje loterijo, s katero so odločili, kateri fant bo imel katero dekle. V srednjem veku so dekleta na valentinovo jedla nenavadno hrano, da bi potem sanjale o svojem bodočem možu. Poleg tega so verjeli, da se bo neporočena oseba, ki bo na ta dan srečala osebo nasprotnega spola, prav tako neporočeno, s to osebo poročila. V 17. stoletju so si lahko poročeni na ta dan izbrali svojega valentina, ki pa ni bil nujno njihov zakonski partner.

V Walesu so podarjali žlice ljubezni, narejene iz lesa. Žlice so imele izrezljane srca, ključavnice in ključe, ki so skupaj predstavljali Odkleni moje srce. Ženske so verjele, da če bo na ta dan taščica poletela nad njihovo glavo, da se bodo poročile z mornarjem. Verjele so tudi, da če bodo videle vrabca, se bodo poročile z revežem, a bodo zelo srečne. Če pa bi videle liščka, bi to pomenilo, da bo njihov izvoljenec zelo bogat. V Angliji je kralj Henrik VIII. leta 1537 razglasil ta dan za državni praznik.

Na ta dan leta 1779 so na Havajih domačini ubili kapitana Jamesa Cooka. Leta 1876 je Alexander Graham Bell zaprosil za patent za njegov izum – telefon.

Sicer pa je največje darilo, ki ga je lahko ljubljeni poklonil svoji ženski, Tadž Mahal v Indiji, ki ga je dal zgraditi vladar Džahanšah v spomin na njegovo ženo Mumtaz Mahal. Dela na zgradbi so trajala 22 let, začela so se že leta 1634. Zgradbo je delalo 20 tisoč delavcev iz vse Indije in osrednje Azije.

A navsezadnje ni darilo tisto, ki šteje. Ljubezen je. Ni pomembno, ali si ljubezen izkažemo prav na valentinovo. Če res ljubite, je lahko prav vsak dan praznik ljubezni.

Leta 269 so usmrtili sv. Valentina, saj je v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare. Sv. Valentin, po katerem se imenuje tudi praznik zaljubljencev, je zdravil božjastnike, ljudi z bolečinami v trebuhu in očeh, pa tudi živino, ki naj bi jo varoval pred živinsko kugo.

Leta 869 je umrl slovanski prosvetitelj Ciril, ki velja skupaj z Metodom za očeta slovanske književnosti. Leta 863 sta na prošnjo moravskega kneza Rastislava oziroma po nalogu bizantinskega cesarja Mihaela III. odšla na Moravsko, da bi Slovane poučevala o veri v zanje razumljivem jeziku. V ta namen sta sestavila pisavo – glagolico, v starocerkvenoslovanščino pa prevedla dele Svetega pisma. Leta 867 sta se na poti v Rim ustavila še v Spodnji Panoniji. Po Cirilu so kasneje poimenovali pisavo cirilico. To je pisava, ki se je razvila v 9. stoletju na območju Makedonije in Bolgarije, sicer pa avtor te pisave ni znan, poimenovana je le po očetu slovanske književnosti Cirilu.

Leta 1014 je papež Bonifacij I. priznal bavarskega kralja Henrika za nemškega kralja.

Leta 1076 je papež Gregor VII. izobčil svetorimskega cesarja Henrika IV.

Leta 1317 je umrla Marguerite Francoska, žena angleškega kralja Edwarda I.

Leta 1400 je bil umorjen angleški kralj Rihard II.

Leta 1405 je umrl mogulski osvajalec Timur.

Leta 1483 se je rodil ustanovitelj mogulske dinastije Zahir Al Din Mohamed Babur Šah.

Leta 1523 je umrl papež Hadrijan VI., s pravim imenom Adrian Dedel.

Leta 1575 se je francoski kralj Henrik III. poročil z Louise de Lorraine Vaudémont.

Leta 1671 se je na Dunaju začelo sojenje hrvaškima plemičema Zrinjskemu in Frankopanu, ki sta hotela z zaroto doseči odcepitev hrvaških in madžarskih pokrajin od Avstrije.

Leta 1737 je umrl angleški kancler Charles Talbot, prvi baron Talbot iz Hensola.

Leta 1743 je Henry Pelham postal angleški premier.

Leta 1779 so domorodci na Havajih ubili angleškega kapitana in raziskovalca Jamesa Cooka. Odkril je vzhodno obalo Avstralije, Novo Zelandijo in številna otočja v Tihem oceanu. Priplul je vse do južnega tečajnika in ugotovil, da orjaške in v legende zavite južne celine Terre Australis sploh ni. Ob severozahodni obali Severne Amerike je plul vse do Beringovega preliva.

Leta 1797 sta John Jervis in Horatio Nelson vodila angleško mornarico, ki je porazila špansko floto v bližini Gibraltarja.

Leta 1819 se je rodil Joshua A. Norton, cesar Norton I. Združenih držav Amerike in mehiški zaščitnik.

Leta 1849 je v New Yorku James Knox Polk postal prvi predsednik ZDA, ki so ga fotografirali.

Leta 1859 je bil Oregon sprejet v ZDA, in tako je postal 33. ameriška zvezna država.

Leta 1869 se je rodil škotski fizik in Nobelov nagrajenec Charles Wilson.

Leta 1869 se je v Ljubljani rodil slovenski zgodovinar Josip Gruden. Po študiju bogoslovja v Ljubljani in Gradcu, kjer je leta 1897 tudi doktoriral, je bil od leta 1903 do 1911 profesor za cerkveno pravo in zgodovino na bogoslovju v Ljubljani. Nato se je kot kanonik ukvarjal predvsem z zgodovino. Napisal je poljudno Zgodovino slovenskega naroda v štirih delih, ki v obliki slik in povesti prikazuje skoraj izključno politično, kulturno in cerkveno zgodovino. Poglaviten pomen njegovega dela je odkritje novih virov za obdobje reformacije.

Leta 1876 je Alexander Graham Bell predstavil prvi uporaben telefon.

Leta 1879 je izbruhnila vojna na Tihem oceanu. Tik predtem je Čile napadel in zavzel bolivijsko pristanišče Antofagasta.

Leta 1896 se je rodil angleški astrofizik, matematik in kozmolog Edward Arthur Milne.

Leta 1899 je ameriški kongres odobril uporabo volilnega strojčka na federalnih volitvah.

Leta 1900 je 20 tisoč angleških vojakov vdrlo v bursko državo.

Leta 1904 se je rodil ruski astronom in astrofizik Boris Aleksandrovič Voroncov Veljaminov.

Leta 1912 se je Arizona pridružila ZDA kot 48 ameriška država.

Leta 1914 se je rodil slovenski narodni heroj Boris Kraigher.

Leta 1917 se je rodil ameriški matematik, ki je dobil Nobelovo nagrado za kemijo, Herbert A. Hauptman.

Leta 1918 je Rusija uvedla gregorijanski koledar.

Leta 1924 je Thomas Watson ustanovil družbo IBM.

Leta 1929 je skupina moških, ki jih je verjetno najel mafijski vodja Al Capone, umorila sedem članov konkurenčne mafijske skupine Georgea Morana. Dogodek je postal znan kot pokol na dan svetega Valentina.

Leta 1942 se je rodil newyorški župan Michael Bloomberg.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Rostov in Vorošilovgrad.

Leta 1945 so se Čile, Ekvador, Paragvaj in Peru pridružili OZN-ju.

Leta 1945 se je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt sešel s savdskim kraljem Ibn Savdom na ladji USS Quincy in tako tudi uradno začel diplomatske odnose med državama.

Leta 1946 se je rodil predsednik Nauruja Bernard Dowiyogo.

Leta 1946 je bila nacionalizirana banka Anglije.

Leta 1946 so na univerzi v Pensilvaniji razkrili računalnik ENIAC (okrajšava za Electronic Numerical Integrator and Computer).

Leta 1949 je bil prvič sklican izraelski parlament - kneset.

Leta 1956 je Nikita Hruščov ob začetku 20. kongresa sovjetske komunistične partije tajno obsodil Stalinov režim.

Leta 1962 je ameriška prva dama Jacqueline Kennedy gledalcem po tv-ju razkazala notranjost Bele hiše.

Leta 1969 je umrl ameriški gangster Vito Genovese.

Leta 1979 so muslimanski ekstremisti v Kabulu ugrabili ameriškega veleposlanika v Afganistanu, Adolpha Dubsa, ki je bil kasneje ubit med streljanjem med policijo in ugrabitelji.

Leta 1985 so CNN-ovega reporterja Jeremyja Levina v Libanonu osvobodili iz ujetništva.

Leta 1989 je voditelj iranske islamske republike pozval muslimane vsega sveta, naj ubijejo britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Na njegovo glavo je razpisal tudi 10 milijonov nemških mark nagrade zaradi romana Satanski stihi, s katerimi naj bi žalil islamsko vero.

Leta 1998 so uradniki v ZDA sporočili, da je Eric Robert Rudolph najverjetneje kriv za bombni napad na kliniko za splave v Alabami.

Leta 2001 je italijanski parlament izglasoval zaščitni zakon za slovensko manjšino.

Leta 2002 je ladja The Tullaghmurray Lass potonila pri obali v bližini severnoirskega mesta Kilkeel. Umrli so trije ljudje.

Leta 2004 se je v predmestju Moskve streha vodnega parka Transvaal vdrla. V nesreči je umrlo več kot 25 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2005 so v Libanonu umorili nekdanjega premierja te države Rafika Haririja.