Mariner 4 je posnel prve bližnje slike drugega planeta. Foto: EPA
Mariner 4 je posnel prve bližnje slike drugega planeta. Foto: EPA
14. julija 1965 je Mariner 4 letel mimo Marsa. Foto: EPA
Tako zgleda rdeči planet od blizu. Foto: EPA
Ludvik XVI
Francoski kralj je deželne stanove sklical po 175 letih. Foto: EPA
Alfred Nobel
Pred 138 leti je predstavil uporabo dinamita. Foto: EPA
Adolf Hitler
Leta 1933 so v Nemčiji prepovedali vse stranke, razen nacistične. Foto: EPA
Princesa Victoria
Švedska princesa praznuje 28. rojstni dan. Foto: EPA

Mariner 4 je bilo eno izmed vesoljskih plovil v Nasinem medplanetarnem vesoljskem programu Mariner, ki so ga izstrelili leta 1964. Mariner 4 so uspešno izstrelili 28. novembra 1964 iz Cape Kennedyja in je drugo v vrsti medplanetarnih plovil, ki je doseglo svoj cilj. Prvo tako plovilo je bilo Mariner 2, ki je 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Sprva so za projekt, katerega cilj je bil Mars, izdelali dve enaki plovili. Mariner 3 so 5. novembra 1964 neuspešno izstrelili, saj se obloga sonde na vrhu rakete nosilke ni pravilno odprla in plovilo ni doseglo planeta. Tri tedne kasneje so z raketo nosilko Atlas Agena D izstrelili Mariner 4, ki je čez osem mesecev prispel v bližino rdečega planeta. Mariner 4 je letel mimo Marsa 14. julija 1965 in pri tem prvič slikal kakšen drug planet.

Slike iz majhnega tračnega zapisovalca so pokazale udarne kraterje, podobne Luninim, vendar je njihov izvor ostal nepojasnjen. Nekateri so bili prekriti z zmrzaljo zaradi hladnega Marsovega večera. Mariner 4 je poslal na Zemljo 22 slik, slikanih z razdalje 9.677 kilometrov nad površino. Sonda je odkrila, da je atmosferski pritisk zelo majhen, od 4 do 10 milibarov, in da je tanka atmosfera sestavljena večinoma iz ogljikovega dioksida.

Čeprav je atmosfera zelo tanka, divjajo na Marsu velikanski peščeni viharji, ki včasih prekrijejo celotno površino planeta. Sonda je zaznala tudi šibko magnetno polje. Plovilo, ki so mu predvideli življenjsko dobo malo več kot osem mesecev, je v tirnici okoli Sonca delovalo še tri leta in nadaljevalo dolgoročno raziskovanje Sončevega vetra in s sestrsko sondo Mariner 5, izstreljeno proti Veneri leta 1967, opravljalo usklajene meritve. Nasa je stik z Marinerjem 4 izgubila 20. decembra 1967.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1223 je Ludvik VIII. postal francoski kralj.

Leta 1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Giulio Raimondo Mazzarino, bolj znan kot Jules Mazarin.

Leta 1789 se je z napadom pariškega prebivalstva na zloglasno ječo in trdnjavo Bastiljo začela francoska meščanska revolucija. Največji politični in socialni preobrat se je zgodil v letih 1789-1795, ki je bil svetovnozgodovinskega pomena. Idejna podlaga je bilo razsvetljenstvo, ko so glasniki rastočega meščanstva (tretjega stanu) ostro napadali absolutizem francoskih kraljev. Kralj Ludvik XVI. je deželne stanove sklical po 175 letih. Poslanci tretjega stanu so se razglasili za ustavodajno skupščino, množice pa so napadle Bastiljo. Narodna skupščina je izdala odlok o pravicah človeka in državljana, s čimer je odpravila vse stanovske privilegije oziroma fevdalizem. Konvent je odpravil monarhijo in razglasil republiko, januarja 1793 je bil usmrčen kralj. To se je zgodilo po jakobinski diktaturi, ki jo je zrušila termidorska reakcija velike buržoazije, ki si je z novo ustavo leta 1795 zagotovila oblast in končala revolucijo.

Leta 1791 je bil Joseph Priestley, angleški podpornik francoske revolucije, po nemirih izgnan iz Birminghama.

Leta 1798 je bil v Združenih državah Amerike sprejet zakon, ki prepoveduje negativne izjave o oblasti.

Leta 1850 se je rodil slovenski škof in filozof Anton Mahnič.

Leta 1858 se je rodila angleška sufražetka Emmeline Pankhurst.

Leta 1867 je izumitelj Alfred Nobel v Red Hillu predstavil uporabo dinamita.

Leta 1881 je umrl ameriški razbojnik Henry McCarty ali William Henry Bonney, bolj znan kot Billy the Kid.

Leta 1889 je bila v Parizu ustanovljena II. internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank.

Leta 1889 se je v Bradini rodil hrvaški ustaški zločinec, vodja NDH-ja (Neodvisne države Hrvatske) v času 1941-1945, Ante Pavelić. Pred vojno je bil v izseljenstvu, po aprilskem zlomu pa je z italijansko pomočjo ustanovil NDH. Po vojni se je znova izselil, v odsotnosti je bil obsojen na smrt. Umrl je 28. decembra 1959 v Madridu.

Leta 1913 se je rodil ameriški predsednik Gerald Rudolph Ford.

Leta 1932 je v Ljubljani umrl slovenski botanik Franc Jesenko, ki se je ukvarjal predvsem s križanjem rastlin, zlasti pšenice in rži.

Leta 1933 so bile v Nemčiji prepovedane vse politične stranke z izjemo nacistične.

Leta 1943 so se francoski Antili pridružili svobodni Franciji.

Leta 1950 je umrl novozelandski voditelj Maorov sir Apirana Turupa Ngata.

Leta 1958 je bila v Iraku strmoglavljena monarhija, predsednik države pa je postal Abdul Karim Kassem.

Leta 1965 se je spodnji dom britanskega parlamenta izrekel za odpravo smrtne kazni. Šest dni pozneje je dal soglasje tudi zgornji dom in sprejet je bil zakon, ki je odpravil smrtno kazen.

Leta 1966 je Američan Richard Speck v Chicagu ubil osem študentk zdravstvene nege.

Leta 1977 se je rodila švedska princesa Viktorija.

Leta 2002 je bil izveden neuspešen poskus atentata na francoskega predsednika Jacquesa Chiraca.

Leta 2002 je umrl predsednik Dominikanske republike Joaquín Antonio Balaguer Ricardo.