Svojo kariero je pri 11 letih začela tako, da je stopila v stik z več agencijami v rodnem mestu. Kaj kmalu se je začela pojavljati na modnih brveh in oglasih Ralpha Laurena, predstavlja pa tudi Versacejevo linijo Versus, linijo Philosophy Alberte Ferretti, Kenza in Guessa.

Nastopa tudi v oglasih za kozmetiko in parfume. Od leta 2000 nastopa v reklamah za oblačila in parfume znamke Ralph Lauren, ki so namenjene večinoma ameriškemu trgu.

Lonneke ima svetlo rjave lase in modrozelene oči. Visoka je 175 centimetrov, njene mere pa so 81-63-89, njena oblačila imajo številko 34, čevlji pa 39. Zastopa jo newyorška modna agencija IMG Models. Med drugim se je fotografirala za naslovnico revije Elle, italijanske izdaje revije Vogue, Allure in za angleški Force, fotografirali pa so jo znani modni fotografi Bruce Weber, Ellen Von Unwerth, Patrick Demarchelier in Herb Rits.

Čeprav se dekle vedno bolj uveljavlja v svetu mode, pa nadaljuje študij in uživa v svojih najljubših hobijih – potovanjih, jahanju in igranju klavirja.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 811 je Karel Veliki potrdil mejo med salzburškim in oglejskim patriarhatom na Dravi.

Leta 1381 se je Richard II. sestal s predstavniki kmečkih upornikov.

Leta 1645 je v bitki pri Nasebyju vojska na strani angleškega parlamenta premagala rojaliste.

Leta 1775 je bila ustanovljena vojska Združenih držav Amerike.

Leta 1777 je ameriški kongres potrdil novo državno zastavo, podobno današnji, le da je prvotna zastava imela manj zvezdic.

Leta 1822 je Charles Babbage v referatu Kraljevemu astronomskemu društvu predstavil svoj "Diferencialni stroj".

Leta 1832 se je v Holzhausnu rodil oče batnega motorja z notranjim izgorevanjem Nikolaus Avgust Otto. Njegov motor je temelj vseh nadaljnjih gospodarskih motorjev z notranjim izgorevanjem.

Leta 1844 se je rodil švicarski egiptolog Edouard Naville.

Leta 1864 se je rodil nemški zdravnik, nevrolog Alois Alzheimer. Po njem se imenuje nevrološka bolezen - alzheimerjeva bolezen.

Leta 1868 se je na Dunaju rodil avstrijski kemik, patolog in imunolog, Karl Lansteiner, Nobelov nagrajenec leta 1930. Odkril je krvne skupine in Rh-faktor.

Leta 1872 so v Kanadi dovolili sindikate.

Leta 1900 so Havaji dobili status ozemlja ZDA.

Leta 1903 je srbska narodna skupščina po uboju Aleksandra Obrenovića in njegove žene Drage Mašino za novega kralja imenovala Petra Karađorđevića.

Leta 1917 so nemška letala prvič bombardirala London.

Leta 1920 je umrl nemški ekonomist in sociolog Max Weber.

Leta 1922 je ameriški predsednik Warren Harding postal prvi predsednik, ki so ga lahko državljani poslušali po radiu.

Leta 1928 se je v argentinskem mestu Rosario v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha rodil južnoameriški revolucionar Ernesto Rafael »Che« Guevara de la Serna.

Leta 1944 se je general Charles de Gaulle vrnil v Francijo.

Leta 1946 se je rodil ameriški gradbenik in multimilijonar Donald Trump.

Leta 1951 so predstavili prvi računalnik za širšo uporabo, Univac I.

Leta 1962 so v Parizu sklenili sporazum o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije (ESA).

Leta 1967 je Nasa proti Veneri izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 5.

Leta 1982 je bilo konec vojne med Veliko Britanijo in Argentino za Falklandske otoke. Zmagala je Velika Britanija.

Leta 1985 je Hezbolah ugrabil letalo družbe TWA na poletu med Atenami in Rimom.

Leta 1992 se je v Riu de Janeiru končal vrh Zemlje, konferenca Organizacije združenih narodov o okolju in razvoju.

Leta 1994 je umrl slovenski matematik Ivan Štalec. Štalec je bil pedagog in pisec srednješolskih in univerzitetnih učbenikov.