Kip Cheja Guevare. Foto: epa
Kip Cheja Guevare. Foto: epa
V filmu Motoristov dnevnik je Guevaro upodobil mehiški igralec Gael Garcia Bernal.
Che Guevara ostaja simbol revolucije in boja proti kapitalizmu. Foto: Reuters
Ameriški kongres je potrdil novo državno zastavo. Foto: epa
Rodil se je Nikolaus Avgust Otto. Foto: epa
Havaji. Foto: Reuters
Prvi računalnik.
Leta 1985 je Hezbolah ugrabil letalo družbe TWA na poletu med Atenami in Rimom. Foto: epa

Argentinski zdravnik in marksistični revolucionar je bil soborec Fidela Castra, od leta 1965 je deloval v Kongu, nazadnje v Boliviji. Gverilski boj je izbral kot sredstvo zoper kapitalistično družbo in imperializem. Po letu 1968 je njegov lik postal vzor levici v Evropi in ZDA.

Vse življenje je bolehal za astmo. Prvi napad je dobil pri nekaj manj kot dveh letih, ko je mati Ernesta peljala na kopanje v bližnji bazen. Mali Guevara se je z železno voljo boril proti njej: načrtno se je ukvarjal s športom in si navzlic vsem zdravniškim prepovedim hotel utrditi telo, da bi organizem oborožil z zadostno mero energije za boj proti zahrbtni bolezni.

Ko je imel dve leti, so se starši preselili v Buenos Aires. Tamkajšnje neprijetno podnebje, vlažno in hladno, je še bolj dušilo malega Ernesta. Astma ga je napadala vsak dan. Po nasvetu zdravnikov se je družina preselila v Cordobo, veliko središče v notranjosti Argentine - v upanju, da bo njihov prvorojenec v tem podnebju laže prenašal bolezen.

Ernesto zaradi bolezni sprva ni mogel redno hoditi v šolo, zato je prvi razred osnovne šole končal zasebno. Bil je odličen dijak, eden izmed najboljših v razredu in na šoli. Od malih nog je kazal dosti smisla za matematiko in naravoslovje. Izmed športov sta mu bila najbližje nogomet in ragbi. V puberteti sta se v Ernestovem značaju prepletala sramežljivost in zaprtost vase, hkrati pa je bil drzen in pogumen.

Med študijem medicine je veliko potoval s svojim prijateljem, po končanem študiju pa se je pridružil Fidelu Castru in njegovi gverili. Skupaj sta osvojila Kubo in tako so Cheja v znak priznanja za vse, kar je naredil in dosegel, 9. februarja 1959 razglasili za »kubanskega državljana od rojstva«. Vse do poletja oziroma do prvih ameriških pritiskov je Che bival v »Cabani« in zrasel v eno najvplivnejših osebnosti v Castrovem političnem vrhu.

Castro je Cheju zaupal izvajanje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva. Jeseni leta 1959 je Castro zaupal Cheju oddelek za industrijo v okvirih inštituta za agrarno reformo, ki je bil dejansko ekonomski štab Castrovega režima. Castro se je leta 1960 odločil, da bo ustanovil ministrstvo za industrijo, Guevaro pa je imenoval za šefa novega ministrstva. Po vseh nesoglasjih, ki jih je imel s Fidelom Castrom in njegovim bratom, se je Che odločil, da se umakne v Ande.

Lov na Cheja je nato trajal celi dve leti. Agenti Cie so skušali ugotoviti, kam se je zatekel, in ga onemogočiti. Bali so se ga namreč zaradi njegovih idej in akcije, ki jo je razglašal in opravljal. Cia ga je odkrila 9. oktobra 1967 v majhni, skriti in pozabljeni vasi Igueras in ga ubila.


Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 811 je Karel Veliki potrdil mejo med salzburškim in oglejskim patriarhatom na Dravi.

Leta 1381 se je Richard II. sestal s predstavniki kmečkih upornikov.

Leta 1645 je v bitki pri Nasebyju vojska na strani angleškega parlamenta premagala rojaliste.

Leta 1775 je bila ustanovljena vojska Združenih držav Amerike.

Leta 1777 je ameriški kongres potrdil novo državno zastavo, podobno današnji, le da je prvotna zastava imela manj zvezdic.

Leta 1822 je Charles Babbage v referatu Kraljevemu astronomskemu društvu predstavil svoj "Diferencialni stroj".

Leta 1832 se je v Holzhausnu rodil oče batnega motorja z notranjim izgorevanjem Nikolaus Avgust Otto. Njegov motor je temelj vseh nadaljnjih gospodarskih motorjev z notranjim izgorevanjem.

Leta 1844 se je rodil švicarski egiptolog Edouard Naville.

Leta 1864 se je rodil nemški zdravnik, nevrolog Alois Alzheimer. Po njem se imenuje nevrološka bolezen - alzheimerjeva bolezen.

Leta 1868 se je na Dunaju rodil avstrijski kemik, patolog in imunolog, Karl Lansteiner, Nobelov nagrajenec leta 1930. Odkril je krvne skupine in Rh-faktor.

Leta 1872 so v Kanadi dovolili sindikate.

Leta 1900 so Havaji dobili status ozemlja ZDA.

Leta 1903 je srbska narodna skupščina po uboju Aleksandra Obrenovića in njegove žene Drage Mašino za novega kralja imenovala Petra Karađorđevića.

Leta 1917 so nemška letala prvič bombardirala London.

Leta 1920 je umrl nemški ekonomist in sociolog Max Weber.

Leta 1922 je ameriški predsednik Warren Harding postal prvi predsednik, ki so ga lahko državljani poslušali po radiu.

Leta 1944 se je general Charles de Gaulle vrnil v Francijo.

Leta 1946 se je rodil ameriški gradbenik in multimilijonar Donald Trump.

Leta 1951 so predstavili prvi računalnik za širšo uporabo, Univac I.

Leta 1962 so v Parizu sklenili sporazum o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije (ESA).

Leta 1967 je Nasa proti Veneri izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 5.

Leta 1982 je bilo konec vojne med Veliko Britanijo in Argentino za Falklandske otoke. Zmagala je Velika Britanija.

Leta 1985 je Hezbolah ugrabil letalo družbe TWA na poletu med Atenami in Rimom.

Leta 1992 se je v Riu de Janeiru končal vrh Zemlje, konferenca Organizacije združenih narodov o okolju in razvoju.

Leta 1994 je umrl slovenski matematik Ivan Štalec. Štalec je bil pedagog in pisec srednješolskih in univerzitetnih učbenikov.