Po študiju medicine na univerzi v Torontu in diplomi leta 1916 je do konca prve svetovne vojne služil v sanitetni službi kanadske vojske. Med vojno si je za svoje delo prislužil tudi vojaški križec. Po vojni se je vrnil v Kanado in med letoma 1919 in 1920 zaključil študij za kirurga – ortopeda v torontski bolnišnici za bolne otroke.

Julija 1920 se je kot zdravnik zaposlil v Londonu, Ontario. Poleg tega je predaval endokrinologijo na univerzi Zahodni Ontario. Tam je tudi v noči na 31. oktobra 1920 med branjem nekega članka v medicinski reviji napisal idejo, kako izolirati notranji izloček trebušne slinavke, kar je bil pomemben korak v uspešnem zdravljenju diabetesa. Do takrat so se vse metode, ki so jih predlagali znanstveniki, namreč izkazale za neefektivne. Kmalu zatem se je Banting preselil v Toronto, kjer je 17. maja 1921 na univerzi začel z raziskavami. Najprej je delal raziskave na psih, ki so bolehali za diabetesom. Njegova ekipa je v obdobju 1921-1922 uspešno pridobila ekstrakt, ki so ga poimenovali inzulin. Kmalu so začeli inzulin proizvajati masovno, prva oseba, ki ga je prejela, pa je bil Leonard Thompson.

Leta 1923 sta Banting in njegov mentor Macleod prejela Nobelovo nagrado za medicino. Banting je svoj delež denarne nagrade razdelil tudi Bestu, svojemu študentu, ki mu je pri raziskavi izjemno pomagal. Menil je tudi, da si je Best nagrado bolj zaslužil kot Macleod. Leta 1934 ga je kralj George V. imenoval za viteza. V 30. letih se je Banting ukvarjal z raziskavami biološkega orožja, med drugim antraksa, saj se je zbal vzpona nacistov. 21. februarja 1941 je Banting umrl v strmoglavljenju bombnika, s katerim bi moral odpotovati v Veliko Britanijo. Še preden je umrl, je oskrbel za pilotove poškodbe. Sicer pa je bil Banting dvakrat poročen. S prvo ženo je imel sina Williama.

Leta 565 je umrl bizantinski vladar Justinijan Veliki.

Leta 1359 je umrl Gregory Palamas, nadškof Soluna.

Leta 1522 je umrla princesa in francoska regentinja Anne de Beaujeu.

Leta 1650 se je rodil angleški kralj William III.

Leta 1716 je umrl nemški filozof, matematik, fizik, zgodovinar, jezikoslovec in diplomat lužiško-srbskega rodu Gottfried Wilhelm Leibniz.

Leta 1734 je umrla francoska ljubica angleškega kralja Charlesa II Louise de Kérouaille, vojvodinja Portsmouthska.

Leta 1765 se je rodil Fobert Fulton, priznan izumitelj parnika. V Franciji je pričel z gradnjo podmornice Nautilus, a na žalost neuspešno. Znova je poskusil s parniki, ki so jih poganjala mlinska kolesa, gnal pa jih je parni stroj. Leta 1807 je zgradil ladjo Clermont, s katero je požel uspeh.

Leta 1770 je škotski raziskovalec James Bruce odkril izvir Belega Nila.

Leta 1771 se je rodil francoski anatom in psiholog Marie Francois Xavier Bichat.

Leta 1831 je umrl nemški filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel.

Leta 1889 je novinarka Nellie Bly, s pravim imenom Elizabeth Cochrane začela s svojim potovanjem okrog sveta, ki ga je zaključila v manj kot 80 dneh.

Leta 1889 se je v Alahabadu rodil pomemben indijski voditelj Džavaharlal Nehru. Izoblikoval je tako imenovano indijsko pot v socializem in bil eden od utemeljiteljev gibanja neuvrščenih.

Leta 1891 se je rodil kanadski fizik, dobitnik Nobelove nagrade za medicino Frederick Banting.

Leta 1896 se je rodila Mary Geneva Doud Eisenhower, znana kot Mamie, žena predsednika Dwighta D. Eisenhowerja in prva dama ZDA od 1953 do 1961.

Leta 1908 je umrl kitajski cesar Guangxu.

Leta 1918 je Češkoslovaška postala republika.

Leta 1921 je bila ustanovljena komunistična partija Španije.

Leta 1922 se je rodil Egipčan koptskega rodu Butros Butros Gali, nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov.

Leta 1935 se je rodil jordanski kralj Husein, ki je s šestnajstimi leti postal kralj Jordanije.

Leta 1940 je nemški Luftwaffe porušil Coventry.

Leta 1943 se je rodil ameriški programer in poslovnež Peter Norton.

Leta 1948 se je rodil britanski prestolonaslednik in valižanski princ Charles.

Leta 1951 so ZDA ponudile vojaško in ekonomsko pomoč Jugoslaviji.

Leta 1953 se je rodil francoski premier Dominique de Villepin.

Leta 1954 se je rodila ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice.

Leta 1969 je Nasa izstrelila Apollo 12, drugo vesoljsko plovilo s človeško posadko, ki je pristalo na Luni.

Leta 1970 je letalo DC-9 Southern Airwaysa strmoglavilo v gore v bližini zahodnovirginijskega Huntingtona. V nesreči je umrlo 75 ljudi.

Leta 1971 je Mariner 9 postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je vstopilo v orbito kakšnega drugega planeta. To je bil Mars.

Leta 1973 se je princesa Anne v opatiji Westminster poročila s kapitanom Markom Phillipsom.

Leta 1975 so Španci zapustili Zahodno Saharo.

Leta 1979 je ameriški predsednik Jimmy Carter zaradi iranske krize s talci izdal odredbo 12170, s katero je zamrznil vse premoženje Irana v ZDA.

Leta 1982 so Lecha Wałęso, vodjo gibanja Solidarnost po enajstih mesecih internacije izpustili.

Leta 1990 je Nemčija spremenila zakon in določila, da je meja med Nemčijo in Poljsko stara meja po Ordi in Neissi.

Leta 1991 se je kambodški princ Norodom Sihanouk po 13 letih izgnanstva vrnil v Phnom Penh.

Leta 1994 so prvi potniki plačniki potovali z železnico pod Rokavskim prelivom.

Leta 1998 sta se Dennis Rodman in Carmen Electra poročila v Las Vegasu. Zakon je trajal le nekaj dni.

Leta 2002 Argentina ni izpolnila obveznosti in ni plačala 805 milijonov dolarjev Svetovni banki.

Leta 2003 so odkrili planetoid 90377 Sedna.