S šolskimi reformami je takratna francoska uprava podpirala prebujanje slovenske narodne zavesti, saj so Francozi poleg osnovnih šol odprli na Slovenskem tudi okoli 20 gimnazij.

Ilirske province (francosko Les Provinces Illyriennes) je Napoleon ustanovil po porazu Avstrije v bitki pri Wagramu. S schönbrunnskim mirom je bila Avstrija prisiljena prepustiti Franciji zahodni del Koroške, Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save, Goriško,Trst in Istro.

Napoleon je Province ustanovil iz strateških in gospodarskih razlogov. Avstrijo so odrezale od morja in vzpostavile kopensko povezavo z Osmanskim cesarstvom. Francija bi s tem vojaško in gospodarsko nadzirala obe obali Jadranskega morja. Poleg tega so Ilirske province delovale kot obramba Italije, ki je imela velik strateški pomen, saj je ščitila francosko jugovzhodno mejo in hkrati zagotavljala obvladovanje alpskih prelazov v Nemčijo.

Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so mu bile povsem podrejene. Glavno mesto je bila Ljubljana. Prvi je bil na mesto generalnega guvernerja 8. oktobra 1809 imenovan maršal Marmont. Zadnji guverner je bil Joseph Fouché, imenovan julija 1813, ki je svojo funkcijo opravljal le en mesec.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1066 so Normani pod vodstvom Williama Osvajalca na Senlac Hillu premagali saksonsko vojsko pod vodstvom angleškega kralja Harolda II., ki so ga potem ubili.

Leta 1092 je umrl seldžuški vezir Nizamul Al Mulk.

Leta 1257 se je rodil poljski kralj Przemysl II.

Leta 1493 se je rodil japonski vojskovodja Šimazu Tadajoši.

Leta 1542 se je rodil Akbar Veliki, šah in veliki mogul Indije, utemeljitelj mogulske države.

Leta 1574 se je rodila Anne Danska, žena angleškega kralja Jamesa I.

Leta 1582 današnji dan ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1610 je umrl japonski samuraj in vladar Amago Jošihisa.

Leta 1633 se je rodil angleški kralj James II.

Leta 1643 se je rodil mogulski vladar Indije Bahadur Šah I.

Leta 1644 se je rodil angleški ustanovitelj Pennsylvanie William Penn.

Leta 1773 je bilo na Poljskem ustanovljeno prvo znano ministrstvo za izobraževanje na svetu.

Leta 1788 se je rodil irski astronom, fizik, ornitolog in raziskovalec sir Edward Sabine.

Leta 1806 je Napoleon v bitki pri Jeni porazil prusko vojsko.

Leta 1835 so bili John Templeton, John Moore, Stanley Cuthbart in Ellen Ritchie v Wheelingu, Virginia, ZDA, obtoženi nezakonitega poučevanja črncev.

Leta 1882 se je rodil irski predsednik Eamon de Valera.

Leta 1890 se je v Denisonu v Teksasu rodil ameriški general in 34. predsednik ZDA Dwight David "Ike" Eisenhower.Umrl je 28. 3. 1969.

Leta 1906 se je rodila nemška politologinja Hannah Arendt.

Leta 1911 se je rodil vietnamski general in politik Le Duc Tho, prejemnik Nobelove nagrade.

Leta 1912 je med predsedniško kampanjo v Milwaukeeju, Wisconsin, predsednika Theodora Roosevelta ustrelil lastnik točilnice William Schrank. Kljub sveži rani in naboju v telesu je Roosevelt dokončal svoj govor.

Leta 1914 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Raymond Davis Jr.

Leta 1930 se je v Lisali, Demokratična republika Kongo, rodil drugi predsednik Konga, Mobutu Sese Seko, ki je tej državi predsedoval med 24. novembrom 1965 in 17. majem 1997. Njegovo celotno ime je Mobutu Sese Seko Kuku Ngbendu Wa Za Banga, bolj znan pa je bil kot Mobutu ali Joseph Mobutu-Sese Seko, rojen Joseph-Désiré Mobutu. Kongu, ki je za časa njegove vladavine nosil ime Zaire, je vladal 32 let, na oblast pa je prišel po državnem udaru.

Leta 1934 je tretji rajh izstopil iz londonske konference o razoroževanju.

Leta 1936 se je Belgija začela zavzemati za politiko neodvisnosti.

Leta 1938 se je rodila iranska vladarica Farah Diba.

Leta 1939 se je rodil ameriški modni kreator Ralph Lauren.

Leta 1941 je bil sprejet zakon o delovni obveznosti Luksemburžanov, starih od 17 do 25 let.

Leta 1941 so italijanski okupatorji v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili sedem talcev, med njimi tudi književnika Vinka Košaka.

Leta 1943 je Japonska razglasila neodvisnost Filipinov.

Leta 1944 je britanska vojska zasedla Atene.

Leta 1944 je nemški feldmaršal Erwin Johannes Eugen Rommel naredil samomor.

Leta 1947 je Chuck Yeager prvič poletel z bellom X-1 hitreje od hitrosti zvoka.

Leta 1953 so izraelske enote na Zahodnem bregu v t. i. qibyajskem pokolu pobile več ljudi.

Leta 1958 so Američani izvedli prvo podzemno jedrsko eksplozijo na poligonu v Nevadi.

Leta 1960 je ameriški predsedniški kandidat John F. Kennedy prvi predlagal, da bi ustanovili mirovne sile.

Leta 1962 se je na Kubi začela jedrska kriza, ko je ameriški U-2 preletel otok in posnel fotografije, kako Sovjeti postavljajo naprave za izstrelitev jedrskih raket.

Leta 1964 je Martin Luther King kot najmlajši dobitnik prejel Nobelovo nagrado za mir za nenasilen boj proti rasni diskriminaciji v Ameriki.

Leta 1964 je Leonid Brežnjev postal generalni sekretar KPSZ in predsednik Sovjetske zveze in tako odvzel oblast Nikiti Hruščevu..

Leta 1973 so na tajski univerzi študenti protestirali in zahtevali demokratično vlado. V protestih je umrlo 77 ljudi, 857 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1979 je na prvem pohodu za pravice gejev in lezbijk sodelovalo 200 tisoč ljudi.

Leta 1981 je bil podpredsednik Egipta izvoljen za predsednika le teden potem, ko so ubili Anvarja E Sadata.

Leta 1984 je umrl angleški astronom Martin Ryle, ki je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1987 je 18-mesečna Baby Jessica, Jessica McClure, padla v zapuščeni vodnjak v teksaškem Midlandu. Reševanje, ki so ga prenašele vse televizijske postaje, je trajalo 58 ur.

Leta 1998 je bil Eric Robert Rudolph obtožen šestih bombandiranj, med njimi tudi bombe v olimpijskem parku v Atlanti med olimpijskimi igrami leta 1996.

Leta 2003 je umrl angleški vojak in navdih za filmskega Jamesa Bonda Patrick Dalzel-Job.