Revolucijo je Napoleon dočakal v Parizu in se kot simpatizer jakobincev bojeval proti zunanjim in notranjim nasprotnikom revolucije.

Napoléon je bil učinkovit vodja Francije od leta 1799. 18. maja 1804 je postal prvi cesar Francije z imenom Napoléon I. le Grand (Napoleon I. Veliki). Cesar je bil vse do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini zahodne in srednje Evrope.

Napoleon je s 24 leti postal general, njegov vzpon pa se je začel leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in zaščitil vlado, ki je bila na oblasti in je zaradi tega uspeha napredoval v poveljnika francoske armade.

Z bliskovito vojno je osvojil severno Italijo in postal nacionalni junak. Leta 1797 je njegova vojska prvič krenila proti Dunaju, vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mir v Camp Formiu.

Po porazu v Egiptu, kjer so ga premagali Angleži v bitki pri Abukirju in mu s tem preprečili zasedbo Egipta, se je vrnil v Francijo, izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.

Leta 1799 je postal prvi konzul Francije, pet let kasneje se je razglasil za cesarja Francozov. S cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo rimskih cesarjev in Karla Velikega, v celoti je centraliziral državno upravo, izdal je tako imenovani Napoleonov civilni zakonik (code civil oziroma code Napoleon). Ta je vseboval 2.251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic ... torej načela francoske revolucije.

Leta 1812 se je odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo z Anglijo. Pri Brodinu blizu Moskve je nastala bitka, v kateri je zmagal, Rusi pa so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto. V Moskvi je izbruhnil požar, ki so ga podtaknili Rusi. Francozi pa v mestu niso mogli preživeti hude zime in so se umaknili.

Poraz, ki ga je Napoleon doživel v Rusiji, je vzpodbudil druge evropske narode k uporu. Tako je leta 1813 pri Leipzigu nastala bitka narodov, v kateri je francoska vojska doživela poraz.

Napoleona so zmagovalci izgnali na sredozemski otok Elbo, od koder je leta 1815 pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri Waterlooju se je spopadel z zavezniško vojsko, ki ga je premagala in izgnala na otok svete Helene, kjer je 5. maja 1821 umrl.

Do svoje smrti je živel zastraženo, osamljeno in narekujoč svoje spomine. Napoleon je bil dvakrat poročen. Svoje sestre in sorodnike pa je poročal z evropskimi vladarskimi družinami.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 778 je umrl frankovski vojaški poveljnik Roland.

Leta 1038 je umrl madžarski kralj Štefan I., ki je na Madžarskem uvedel krščanstvo.

Leta 1057 je umrl škotski kralj MacBeth.

Leta 1195 se je rodil portugalski svetnik sveti Anton Padovanski, s pravim imenom Fernando de Bulhões.

Leta 1274 je umrl francoski teolog Robert de Sorbon.

Leta 1517 se je posadka sedmih portugalskih ladij v ustju Biserne reke srečala s kitajskimi predstavniki.

Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto Ciudad de Panamá.

Leta 1535 je bila ustanovljena današnja prestolnica Paragvaja, Asunción.

Leta 1620 je ladja Mayflower odplula iz Southamptona proti Ameriki.

Leta 1870 je umrl slovenski politik Lovro Toman.

Leta 1872 se je rodil indijski nacionalist in učenjak Aurobindo Ackroyd Ghose, bolj znan kot Žrī Aurobindo.

Leta 1877 je Thomas Alva Edison na fonograf posnel pesmico "Mary Had a Little Lamb".

Leta 1893 se je rodil novozelandski astronom in računalničar Leslie John Comrie.

Leta 1896 se je rodil ruski izumitelj Lev Sergejevič Termen, bolj znan kot Léon Theremin.

Leta 1914 so tudi uradno odprli Panamski prekop in tako povezali Atlantski in Tihi ocean. Gradnja prekopa se je začela leta 1906. Kolumbija je 1903 zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so ZDA podprle upor Panamcev in njihovo odcepitev od Kolumbije, tako da so razglasili neodvisno Republiko Panamo. 1904 je ameriška vojska zasedla široki pas vzdolž prekopa - panamsko cono. 1906 so začeli graditi prekop, promet pa je skozenj stekel leta 1914, prav na današnji dan. V tem pasu so ZDA namestile velika vojaška oporišča. Po dolgotrajnih pogajanji je 1979 Panama vendarle dobila nadzor nad Panamskim prekopom.

Leta 1916 so v boju prvič uporabili tanke.

Leta 1923 se je rodil izraelski politik Šimon Peres. Predsednik laburistične stranke je postal leta 1977, pred tem pa je bil že tri leta obrambni minister v izraelski vladi. Dve leti je bil na čelu vlade, od leta 1986 do leta 1995 pa je bil zunanji minister. Skupaj z Jicakom Rabinom in Jaserjem Arafatom je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1940 se je rodila nemška teroristka Gudrun Ensslin.

Leta 1942 so nemški okupatorji v celjskem Starem piskru ustrelili 95 talcev, med njimi 14 žena.

Leta 1944 so se na sredozemski obali Francije izkrcale združene angleške, francoske in ameriške sile ter tako odprle še eno fronto proti nacističnim silam.

Leta 1944 se je v Parizu začela stavka policije in podzemne železnice.

Leta 1945 je bila po japonskem sprejetju pogojev vdaje Koreja osvobojena.

Leta 1947 je po več desetletjih bojev Indija dosegla neodvisnost. Na polotoku sta nastali dve državi: hinduistična Indija in muslimanski Pakistan, ki pa je ostal razdeljen na vzhodni in zahodni del. Lord Louis Montbatten je bil 20. februarja imenovan za zadnjega indijskega podkralja. Ko je prispel v državo, je kmalu ugotovil, da so se voditelji dveh vojaških verskih skupnosti, hindujske in muslimanske, neuradno že sporazumeli o delitvi države. Ljudstvi sta se dokončno sprli in razdelili verske skupnosti med seboj. Na polotoku sta nastali dve državi: hinduistična Indija, katere prvi ministrski predsednik je postal Džavaharlal Nehru, in muslimanski Pakistan, ki pa je ostal razdeljen na vzhodni in zahodni del, med katerima je več kot 1.500 km razdalje. Začela se je dolga pot beguncev v novo domovino in z njo tudi klanje.

Leta 1948 je bila južno od 48. vzporednika ustanovljena Republika Koreja.

Leta 1960 je afriška država Kongo postala neodvisna.

Leta 1969 so se v Severni Irski znova razvneli spopadi med protestanti in katoličani. Na zahtevo severnoirske vlade so v Belfast prispele britanske čete, da bi obnovile zakon in red.

Leta 1971 je ameriški predsednik Richard Nixon ukinil konvetibilnost dolarja v zlato.

Leta 1973 so ZDA nehale bombardirati Kambodžo.

Leta 1975 je v Bangladešu nastal vojaški udar.

Leta 1984 so ameriške vojaške sile zavzele Panamski prekop.

Leta 1994 so aretirali terorista Ilicha Ramíreza Sáncheza, bolj znanega kot Šakala.

Leta 1998 je v eksploziji avtomobila bombe v Omaghu v Severni Irski umrlo 27 ljudi.