Gadafi se je rodil kot najmlajši otrok v kmeči družini, kjer je bil podvržen tradicionalni vzgoji. Že takrat se je zanimal za politiko, sa je bil njegov vzornik predsednik Egipta Gamal Abdel Nasser. Kasneje je Gaddafi doštudiral pravo in se vpisal v vojaško akademijo. Tam je s skupino somišljenikov organiziral ekipo, ki naj bi iz oblasti vrgla prozahodno libijsko monarhijo. Ko je konač vojaško akademijo, je odšel na dodatno usposabljanje v Veliko Britanijo.

Leta 1969 je majhna skupina vojaških častnikov začela z uporom proti kralju in vrgli moanrhijo iz oblasti. Gadafi je januarja 1971 postal predsednik vlade in predsednik obrambnega sveta.

Diktator je oblikoval "islamski socializem", kot je sam imenoval libijski režim. Majhna podjetja v priavtni lasti so bila dovoljena, večja podjetja pa je nadzorovala država. Poudarjal je blaginjo, liberalizem in izobrazbo. Vsiljeval je islamske vrednote, tudi s tem, da je prepovedal alkohol in kockarstvo.

Leta 41 je umrl rimski cesar Kaligula.

Leta 1342 se je rodil burgundski vojvoda Filip II.

Leta 1432 se je rodil portugalski kralj Alfonso V.

Leta 1595 je umrl turški sultan Murat III.

Leta 1781 je umrla portugalska regentinja Marianne Victoria de Borbón.

Leta 1809 se je rodil ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon. Velja za utemeljitelja teorije “filozofije dela”.

Leta 1863 se je rodil nemški kancler Wilhelm Marx.

Leta 1866 se je rodil švedski nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Nathan Söderblom.

Leta 1895 se je rodil finski kemik in Nobelov nagrajenec Artturi Ilmari Virtanen.

Leta 1905 se je rodil ruski matematik Lev Genrihovič Šnireljman.

Leta 1906 se je rodil grški ladjar Aristoteles Sokrates Homer Onassis.

Leta 1908 se je rodil ameriški fizik madžarskega rodu Edward Teller.

Leta 1909 se je rodil nemški avtomobilski konstruktor Jean Bugatti.

Leta 1918 se je rodil egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser.

Leta 1919 se umrl francoski astronom Jérôme Eugčne Coggia.

Leta 1919 je Ignace Paderewski postal premier Poljske.

Leta 1919 so v Berlinu ustrelili Roso Luxemburg in Karla Liebknechta, ustanovitelja zveze spartakovcev. Voditelja leve vstaje so prijeli oficirji in ju ustrelili.

Leta 1929 se je rodil ameriški bojevnik za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir leta 1964.

Leta 1942 se je začela konferenca držav Latinske Amerike, ki so se je udeležile vse države razen Argentine in Čila.

Leta 1943 so uradno odprli največjo poslovno stavbo na svetu, Pentagon.

Leta 1943 je Louis Adamič izročil ameriški vladi Memorandum ameriških Slovencev o združeni Sloveniji.

Leta 1951 je sodišče v Zahodni Nemčiji Ilse Koch, znano tudi kot Buchenwaldsko kurbo, sicer ženo poveljnika koncentracijskega taborišča Buchenwald, obsodilo na doživljenjsko ječo.

Leta 1951 je prezidij jugoslovanske ljudske skupščine sprejel sklep o prenehanju vojnega stanja z Avstrijo.

Leta 1966 so v Nigeriji izvedli državni udar in odstavili vlado Abubakarja Tafawaja Balewe.

Leta 1969 je Sovjetska zveza izstrelila Sojuz 5.

Leta 1970 se je po 32 mesecih boja za neodvisnost predala nigerijska pokrajina Biafra. .

Leta 1971 so končali gradnjo Asuanskega jezu.

Leta 1975 je Portugalska Angoli zagotovila neodvisnost.

Leta 1976 so Saro Jane Moore, žensko, ki je poskusila ubiti ameriškega predsednika Geralda Forda, obsodili na doživljenjski zapor.

Leta 1983 je umrl ameriški gangster židovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1988 je umrl irski državnik in Nobelov nagrajenec za mir Seán MacBride.

Leta 1992 je večina držav sveta priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške.

Leta 1993 je Slovenija postala članica Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 1999 so jugoslovanske enote v eni od vasi na Kosovem ubile 45 Albancev.