Versace se je rodil 2. decembra 1946 v Reggii Calabrii, kjer je odraščal skupaj z bratom Santom in sestro Donatello. Njegova mati je bila šivilja in že od malih nog ji je Gianni pomagal v delavnici. Preden se je pri 25 letih preselil v Milano, kjer je začel delati v modni industriji, je študiral arhitekturo.

V 70. letih prejšnjega stoletja je pritegnil pozornost Complicea, ki ga je najel za oblikovanje kolekcije oblačil iz usnja in semiša. Nekaj let kasneje se je opogumil in na tržišče poslal prvo svojo kolekcijo oblek za ženske, ki je predstavil v umetnostnem muzeju Palazzo della Permanente v Milanu. Njegova prva moška kolekcija je sledila še isto leto. Versace je sam sebe označil za krojača, in ne za oblikovalca. Kroje, ki jih je narisal, je znal tudi vrezati in sešiti. Vse moške obleke, ki jih je sešil, je preizkusil na sebi, ženske obleke pa je pomerjal na sestri.

Rad je ustvarjal ženska oblačila – seksi, telirana, z nizkim pasom in visokimi razporki na krilih. Bil je eden prvih, ki je znova uvedel tesno prilegajoče se obleko, minikrila, pajkice, rad pa je poudarjal tudi žensko oprsje. Leta 1982 je prvič uporabil kovinske nitke in kovino, ki jo je vtkal in vpel v obleke. Tovrstna oblačila so postala prava uspešnica. V manj kot desetih letih je njegovo modno kraljestvo tehtalo več kot 800 milijonov dolarjev.

V njegovih oglasih in na modnih brveh so se pojavljale zvezde, kot so Madonna, Jon Bon Jovi in Tina Turner. Bil je eden prvih italijanskih modnih ustvarjalcev, ki je za svoje oglase in druga snemanja uporabil svetovno znane fotografe in svetovno znane fotomodele. Velikokrat so ga označili za rock’n’roll kreatorja, saj so med njegove zveste stranke sodili tudi Phil Collins, Bruce Springsteen, George Michael, Eric Clapton, Elton John in Michael Jackson. Poleg tega je ustvarjal tudi za pokojno princeso Diano in za monaško princeso Caroline.

Leta 1982 je začel novo poglavje svojega življenja – začel je ustvarjati kostume za gledališče, opero in balet. Na trg pa je poslal tudi modne dodatke, nakit, porcelan in opremo. Najeli so ga za oblikovalca kostumov v nanizanki Miami Vice, zaradi česar se je preselil v Miami Beach. Kasneje je sodeloval tudi pri ustvarjanju oblačil za več filmov. 1. februarja 1993 je prejel ameriškega modnega oskarja. Zbolel je za redko obliko raka na notranjem ušesu. Ko se je vračal iz vsakodnevnega sprehoda na Ocean Driveu, ga je pred njegovo vilo ob obali ustrelil Cunanan.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 967 je umrl češki knez iz družine premislovcev Boleslav I. Postavil je temelje srednjeveške češke države.

Leta 1085 je umrl normanski pustolovec Robert Guiscard.

Leta 1099 se je končala prva križarska vojna, v kateri so križarji osvojili Jeruzalem.

Leta 1207 je angleški kralj izgnal canterburyjske menihe, ker so ti podpirali canterburyjskega škofa Stephena Langtona.

Leta 1381 je bil v prisotnosti Riharda III. usmrčen vodja kmečkih uporov John Ball.

Leta 1410 so Poljaki in Litovci pri Grunwaldu premagali tevtonske viteze in tako oslabili njihovo moč.

Leta 1664 je umrl maronitski katoliški učenjak Ibrahim Al Hakilani. Znan je postal po prevodu Svetega pisma v arabščino.

Leta 1789 je markiz de la Fayette postal poveljnik pariške narodne garde.

Leta 1799 so v egiptovski vasi Rosette našli kamen, iz so katerega pozneje razvozlali hieroglife.

Leta 1801 so Napoleon Bonaparte in predstavniki katoliške cerkve dosegli konkordat. Z njim so določili status cerkve v Franciji in tako končali razkol, ki se je vlekel od uvedbe cerkvenih reform med francosko revolucijo.

Leta 1815 se je Napoleon Bonaparte na krovu HMS Belerophon vdal.

Leta 1848 se je rodil italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto.

Leta 1862 je severnoameriška vojska pri Vicksburgu v Misisipiju prebila pomorsko blokado ameriškega juga.

Leta 1870 je bila Georgia kot zadnja od južnih držav ponovno sprejeta v zvezo.

Leta 1911 se je rodil angleški polarni raziskovalec Edward Arthur Alexander Shackleton.

Leta 1916 je William Boeing ustanovil družbo Pacific Aero Products, ki se je kasneje preimenovala v Boeing.

Leta 1916 je v Parizu umrl raziskovalec bakterijskih infekcij, ruski zdravnik in imunolog Ilja Iljič Mečnikov. Od leta 1888 je bil zaposlen na Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Za svoje znanstveno raziskovalno delo je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1845.

Leta 1918 se je rodil kanadski fizik Bertram Neville Brockhouse, ki je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1918 se je začela druga bitka na Marni.

Leta 1919 je umrl nemški kemik Hermann Emil Fischer, ki ima velike zasluge za razvoj organske kemije, raziskoval je vrste sladkorjev in beljakovin. Uspelo mu je izolirati kofein. Leta 1902 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Zaslužnim kemikom pa njemu v čast podeljujejo Fischerjevo spominsko medaljo. Rodil se je leta 1852.

Leta 1926 se je rodil argentinski diktator Leopoldo Fortunato Galtieri.

Leta 1928 se je rodil ameriški mikrobiolog Carl Woese.

Leta 1931 je umrl ruski ekonomist poljskega rodu Ladislaus Josephovich Bortkiewicz.

Leta 1940 je v spanju umrl ameriški velikan Robert Pershing Wadlow, največji človek moderne dobe. Do svoje smrti v starosti 22 let pa je zrasel 272 centimetrov, tehtal pa je 222 kilogramov. Za svojo velikost in nenehno rast se je imel “zahvaliti” tumorju hipofize.

Leta 1944 so Združene države Amerike zavzele otok Saipan.

Leta 1949 se je rodil švedski politik Carl Bildt.

Leta 1953 se je rodil predsednik Haitija Jean-Bertrand Aristide.

Leta 1958 se je v Bejrutu izkrcalo pet tisoč ameriških marincev, da bi zavarovali prozahodno libanonsko vlado.

Leta 1997 je bil Slobodan Milošević izvoljen za predsednika ZR Jugoslavije.

Leta 2002 je bil John Walker Lindh spoznan za krivega sodelovanja s talibani.