Bil je sin mizarja Williama Shorta in je že zelo zgodaj postal sirota. Najprej se je šolal za duhovnika. Leta 1726 je začel študirati na univerzi v Edinburghu. Tu je nanj postal pozoren profesor matematike Maclaurin. Okoli leta 1732 mu je Maclaurin dovolil uporabljati univerzitetne prostore za preskuse pri gradnji daljnogledov. Leta 1735 je Short diplomiral na ugledni Univerzi St. Andrews.

Prvi Shortov daljnogled je imel zrcala iz stekla, kakor je predlagal James Gregory. Pozneje je uporabljal le kovinska zrcala in je izdelal zrcala z paraboloidnimi in elipsoidnimi oblikami. Pri izdelavi daljnogledov se je izredno izpopolnil. Najprej je izdeloval daljnoglede v Edinburghu, pozneje pa od leta 1738 v Londonu, kjer so ga izbrali za člana Kraljeve družbe.

Vsega skupaj je izdelal okoli 1.370 instrumentov, od katerih se jih je 110 izgubilo. Leta 1736 ga je kraljica Karolina prosila za poučevanje matematike svojega drugega sina Williama.

Short je leta 1761 sodeloval v britanski odpravi pri opazovanju navideznega prehoda Venere. Iz opazovanj je izračunal astronomsko enoto. Tudi v naslednji odpravi leta 1769 so njegove instrumente vkrcali na Cookovo ladjo Endeavour, sam pa ni doživel opazovanja.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 763 pr. n. št. so Asirci opazovali sončni mrk. To je bil prvi sončni mrk, o katerem obstajajo pisani viri.

Leta 923 je bil v bitki pri Soissonsu ubit francoski kralj Robert I., njegov naslednik burgundski vojvoda Rudolf pa je zajel nasprotnika Karla Preprostega.

Leta 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila Ivana Brez zemlje, da je s svojim pečatom potrdil Magno charto libertatum. Ta listina je bila najpomembnejši staroangleški zakon.

Leta 1381 je umrl angleški kmečki upornik Wat Tyler. Bil je vojak, ki je proti kralju Richardu II. zaradi zvišanja davkov vodil kmečki upor, poimenovan Tylerjeva vstaja. Upor se je končal, potem ko so Tylerja med pogovori ubili.

Leta 1667 je doktor Jean-Baptiste Denis opravil prvo transfuzijo krvi, ki pa ni uspela. Prejemnik je po srebrni cevki dobil transfuzijo ene skodelice jagnječje krvi. Preživel je dve transfuziji, nato pa je umrl.

Leta 1734 je umrl italijanski matematik Giovanni Ceva.

Leta 1752 je Benjamin Franklin z zmajem dokazal, da je strela električni pojav.

Leta 1775 so Georgea Washingtona imenovali za poveljnika celinske armade.

Leta 1804 je New Hampshire ratificiral ameriško ustavo.

Leta 1836 je Arkansas postal 25. ameriška zvezna država.

Leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije.

Leta 1846 je bila z oregonskim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado na 49. vzporedniku.

Leta 1864 so namenu predali vojaško pokopališče v Arlingtonu .

Leta 1902 se je rodil eksistencialni psiholog Erik H Erickson.

Leta 1911 je bilo ustanovljeno podjetje Tabulating Computing Recording Corporation, današnji IBM

Leta 1914 se je v Nagutski rodil sovjetski politik Jurij Vladimirovič Andropov, ki je na oblasti zamenjal Brežnjeva. Andropov je od leta 1973 načeloval KGB-ju.

Leta 1919 sta John Alcock in Arthur Brown izvedla prvi let brez postanka prek Atlantskega oceana med Novo Fundlandijo in Irsko.

Leta 1924 se je rodil izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 1940 so sovjetske enote vkorakale v Litvo, Latvijo in Estonijo.

Leta 1941 se je na prvem zasedanju sestal vrhovni plenum Osvobodilne fronte.

Leta 1941 je neodvisna država Hrvaška pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Aleutih.

Leta 1944 so ZDA zasedle severnomarianski otok Saipan.

Leta 1952 je umrl ruski astronom Vladimir Aleksandrovič Albicki.

Leta 1977 so se v Španiji začele prve svobodne volitve po letu 1936, ko je oblast prevzel general Franco.

Leta 1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Leonid Brežnjev in ameriški predsednik Jimmy Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja SALT II.

Leta 1992 je japonski parlament sprejel zakon, ki je oboroženim silam dovolil sodelovati v mirovnih operacijah OZN.

Leta 1994 sta Vatikan in Izrael navezala diplomatske odnose.

Leta 1995 je umrl ameriški pionir računalništva John Vincent Atanasoff.