Njegov oče je bil predsednik woostrskega kolidža, ki ga je obiskoval tudi Arthur. Njegov starejši brat Karl Taylor Compton je postal fizik in je bil kasneje predsednik MIT-a, njegov drugi brat Wilson M. Compton pa je postal diplomat in kasneje direktor državnega kolidža države Washington.

Arthur je postal znan okoli leta 1913, ko je iznašel nazoren dokaz o rotaciji Zemlje. Leta 1918 je začel preučevati žarke X oziroma njihovo razpršitev.

Leta 1922 je odkril, da se valovna dolžina žarkov X povečuje glede na razpršenost radiacijske energije, ki jo proizvajajo prosti elektroni. Razpršeni delci žarkov imajo manj energije kot delci v originalnem žarku  to je t. i. Comptonov učinek ali Comptonova razpršenost.

Za to odkritje je leta 1927 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Odkril je metodo, kako hkrati opazovati fotone X-žarkov in odbite elektrone. Leta 1941 se je pridružil ekipi, ki je poskušala ustvariti atomsko bombo. Compton je postal vodja skupine, ki je bila zadolžena za raziskave lastnosti urana in njegove izdelace.

Leta 1942 je imenoval Roberta Oppenheimerja za najboljšega teoretika v skupini in kmalu zatem je vojska prevzela nadzor nad projektom in ga preimenovala v Projekt Manhattan. Od leta 1942 dalje je raziskoval plutonij in se ukvarjal s tem, kako bi ga lahko uporabili v atomski bombi. Po koncu vojne se je vrnil na univerzo Washington v St. Louisu, kjer je služboval do leta 1953.

Pred tem je bil na oddelku za fiziko te iste fakultete zaposlen od leta 1920 do 1923. Takoj, ko je dobil službo, je postal rektor univerze, s tega mesta pa je odstopil leta 1953, do upokojitve leta 1961 pa je ostal na Washingtonu. Pokopali so ga na pokopališču v njegovem rojstnem kraju Woostru.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 44 p. n. š. je 60 zarotnikov pod vodstvom Bruta in Kasija umorilo rimskega državnika in vojskovodjo Gaja Julija Cezarja. Zarotniki so upali, da se bo s Cezarjevo smrtjo znova razširila ideja rimske republike, v resnici pa je njegov umor v rimskem senatu na marčeve ide leta 44 povzročil veliko državljanskih vojn, iz katerih je nazadnje kot vladar izšel Cezarjev nečak Oktavijan.

Leta 493 je ostrogotski kralj Teodorik Veliki premagal germanskega vojskovodjo Odoakra in ustanovil vzhodnogotsko državo.

Leta 1493 se je Krištof Kolumb vrnil v Španijo s svojega prvega potovanja v Ameriko.

Leta 1767 se je rodil sedmi predsednik Združenih držav Amerike Andrew Jackson.

Leta 1779 se je rodil angleški premier lord Melbourne.

Leta 1820 je Maine postal 23. ameriška zvezna država.

Leta 1854 se je rodil nemški zdravnik Emil Adolf von Behring. Odkril je serum proti davici in tetanusu. Bil je prvi Nobelov nagrajenec za medicino. Umrl je leta 1917.

Leta 1906 je bila ustanovljena avtomobilska družba Rolls-Royce Ltd.

Leta 1907 je Finska kot prva evropska država volilno pravico razširila tudi na ženske.

Leta 1914 so odprli Panamski prekop, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. Prekop je dolg 18,6 kilometra, graditi pa so ga začeli leta 1906.

Leta 1916 je ameriški predsednik Woodrow Wilson poslal 12 tisoč ameriških vojakov na mejo z Mehiko, da bi našli Panchota Villo.

Leta 1917 se je ruski car Nikolaj II. zaradi pritiska množice odpovedal prestolu. Oblast je prevzela začasna vlada, ki je imela sedež v njegovi palači v Petrogradu. Carja z družino so sprva zadrževali v palači v Carskem selu, nato pa v Jekaterinburgu. Julija 1918 so boljševiki v strahu, da bi carja osvobodili, njega in vso njegovo družino s služabniki vred usmrtili.

Leta 1920 se je rodil ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec E. Donnall Thomas.

Leta 1922 je, potem ko je Egipt razglasil neodvisnost od Velike Britanije, Fuad I. postal egiptovski kralj.

Leta 1930 se je rodil ruski fizik in Nobelov nagrajenec Žores Ivanovič Alferov.

Leta 1939 je, potem ko je nemška vojska zasedla Bohemijo in Moravijo, Češkoslovaška nehala obstajati.

Leta 1952 je v Cilaosu na otoku Réunion zapadlo 1.870 milimetrov padavin v enem dnevu. S tem je bil presežen dotedanji svetovni rekord.

Leta 1957 je umrl Moša Pijade, revolucionar, publicist, slikar in novinar, soustanovitelj jugoslovanske Komunistične partije. Leta 1925 je bil kot urednik glasila Komunist obsojen na 20 let ječe, kjer je prevedel Marxov Kapital. Med Narodnoosvobodilno borbo je sodeloval v vrhovnem štabu Narodnoosvobodilne vojske, februarja leta 1942 je oblikoval fočanske predpise, leto kasneje pa je bil izbran za podpredsednika AVNOJ-a. Po vojni je opravljal najvišje politične funkcije.

Leta 1959 je umrl slovenski fizik in izumitelj Julij Nardin.

Leta 1963 so ZDA predlagale, da naj bi med Washingtonom in Moskvo delovala neposredna telefonska zveza. Imenovali so jo rdeči telefon.

Leta 1963 so v zveznih zaporih v ZDA usmrtili Victorja Feguerja. Obsojeni je smrt dočakal v zaporu Fort Madison v Iowi. To je bila hkrati tudi zadnja usmrtitev v ameriških zveznih zaporih do leta 2001, ko so usmrtili Timothyja McVeigha.

Leta 1970 je v Osaki odprl vrata svetovni sejem Expo '70.

Leta 1975 je umrl grški ladjar Aristoteles Sokrates Homer Onassis.

Leta 1990 so Iračani obesili angleškega novinarja Farzada Bazofta. Obtožen je bil vohunjenja.

Leta 1990 je bil Mihail Gorbačov izvoljen za prvega izvršnega predsednika SZ-ja.

Leta 1990 je Sovjetska zveza objavila, da je litvanska deklaracija o neodvisnosti neveljavna.

Leta 2004 so znanstveniki objavili odkritje 90377 Sedne, zaenkrat najbolj oddaljenega naravnega objekta v sončnem sistemu.

Leta 2004 je umrl novozelandski vesoljski znanstvenik sir William Pickering.

Leta 2004 je umrl angleški kemik in Nobelov nagrajenec John Pople.