Rommel si je zaradi svojih afriških uspehov pridobil vzdevek "Puščavski lisjak". Rommel je bil eden najbolj slavnih nemških vojskovodij druge svetovne vojne in komandant nemškega korpusa v Afriki. Poleg tega je slovel kot zelo plemenit in pošten do svojih nasprotnikov.

Erwin je bil drugi sin protestantskega ravnatelja v srednji šoli v Aalnu Erwina Rommla starejšega in Helene von Luz. Poleg njega so bili v družini še trije otroci – dva sinova Karl in Gerhard ter hčerka Helene. Njegov oče je vztrajal, da se mora Erwin vpisati v lokalni 124. württenburški pehotni regiment, kar je storil leta 1910. Kaj kmalu so ga poslali na častniško šolo v Danzig.

Med šolanjem v Danzigu je spoznal svojo prihodnjo ženo Lucie Marie Mollin, s katero se je poročil leta 1916. Leta 1928 se jima je rodil sin Manfred. Leta 1912 naj bi imel – tako zgodovinarja Bierman in Smith - razmerje z Walburgo Stemmer, s katero naj bi imel hčerko Gertrud. Novembra 1911 je diplomiral, januarja 1912 pa so ga imenovali za poročnika.

Med prvo svetovno vojno je bil na bojišču v Franciji, Romuniji in na italijanski fronti. Večkrat so ga ranili, zaradi česar so ga odlikovali z železnim križcem prvega in drugega reda. Rommel je postal tudi najmlajši odlikovanec, ki je prejel najvišje prusko priznanje Pour le Merite. Po končani prvi svetovni vojni je Rommel učil na različnih vojaških šolah.

Leta 1937 je objavil svoj vojni dnevnik z naslovom Infanterie greift an (Pehota napada), s katerim je pritegnil pozornost Adolfa Hitlerja, ki ga je premestil. Tako je Himmler začel usposabljati Hitlerjevo mladino. Leta 1938 je postal komandant Hitlerjevega osebnega bataljona za zaščito. Leta 1940 je Rommel postal poveljnik 7. Panzerjeve divizije, znane tudi kot Gespenster Division (Divizija duhov). Leta 1941 so ga poslali v Libijo kot pomoč razbitim in premaganim italijanskim četam. Skoraj vse leto je preživel tako, da je rekonstruiral razbito italijansko vojsko in ustanovil nemški korpus in prevzel njegovo poveljstvo.

Rommel je nato napadel zavezniške enote v Egiptu in jih prisilil, da so se umaknile. S svojo vojsko se je ustavil v El Alameinu, kjer je bil v prvem in nato še v drugem spopadu poražen. Rommel se je vrnil v Nemčijo, kjer je bil 17. julija 1944 ranjen.

20. julija 1944 so zarotniki organizirali zaroto proti Hitlerju, v kateri naj bi sodeloval tudi Rommel. Hitler mu je po neuspelem poskusu umora dal na izbiro samomor s cianidom ali sodišče, kjer bo omadeževana tudi njegova družina, njegovim ljudem pa je obljubil maščevanje. Rommel si je sodil sam 14. oktobra 1944 v Herrlingenu. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1397 se je rodil Tomaso Parentucelli, ki je leta 1447 postal papež in prevzel ime Nikolaj V. Umrl je leta 1455.

Leta 1498 se je rodila portugalska in francoska kraljica Eleonore Avstrijska.

Leta 1533 je Francisco Pizarro prispel v Cuzco.

Leta 1559 se je rodil avstrijski nadvojvoda Albert, guverner spodnjih dežel.

Leta 1630 je umrl nemški astronom Johannes Kepler. S svojimi temeljnimi odkritji na področju preučevanja nebesnih teles in vesolja sodi med največje ume vseh časov.

Leta 1670 je umrl češki pedagog Jan Amos Komensky. Uveljavil je sistematični pouk, zaslovel pa je s svojimi pedagoškimi priročniki.

Leta 1738 se je rodil nemški astronom William Herschel.

Leta 1784 se je rodil francoski kralj Vestfalije Jerome Bonaparte.

Leta 1791 je svoja vrata odprl prvi katoliški kolidž v ZDA, univerza Georgetown.

Leta 1854 je egipčanski vladar Said pristal na gradnjo Sueškega prekopa, ki bo povezoval Rdeče in Mediteransko morje.

Leta 1859 se je rodil norveški premier Christopher Hornsrud.

Leta 1889 se je rodil portugalski kralj Manuel II.

Leta 1889 je Marechal Deodoro da Fonseca razglasil Brazilijo za republiko in kralja Pedra II. odstavil.

Leta 1898 je Anton Codelli pripeljal prvi avtomobil v Ljubljano.

Leta 1899 se je rodil prvi pakistanski predsednik Iskander Mirza.

Leta 1917 je po načelu o samoodločbi Sovjetska zveza priznala neodvisnost Finski.

Leta 1920 je Gdansk postal svobodno mesto.

Leta 1920 so se v Ženevi prvič sestali člani skupščine Združenih narodov.

Leta 1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark.

Leta 1939 je v Washingtonu ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt postavil temeljni kamen za spomenik Jefferson Memorial.

Leta 1940 so okrog 40 tisoč Židov Nemci odrezali od sveta in jih osamili v geto.

Leta 1941 je vodja enot SS Heinrich Himmler odredil, da morajo aretirati in odpeljati vse homoseksualce v koncentracijska taborišča. Izjema so bili le nekateri najvišji predstavniki nacistične stranke.

Leta 1941 so nemški okupatorji v Mariboru ustrelili 35 talcev, obtoženih sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem.

Leta 1942 se je končala bitka za Guadacanal.

Leta 1943 je vodja enot SS Heinrich Himmler odločil, da je treba vse Rome odpeljati v koncentracijska taborišča, kjer je treba enako ravnati z njimi in Židi.

Leta 1948 je Louis Stephen St. Laurent nasledil Williama Lyona Mackenzieja Kinga in postal premier Kanade. King je opravljal to funkcijo najdlje od vseh voditeljev v državah Commonwealtha v zgodovini, to je 22 let.

Leta 1954 se je rodil poljski predsednik Aleksander Kwaśniewski.

Leta 1956 se je, potem ko so Rusi na oblast znova postavili svoje osebje, končala revolucija na Madžarskem. Samo na ulicah Budimpešte je bilo ubitih več kot 25.000 ljudi.

Leta 1961 je umrl slovenski kirurg Božidar Lavrič. Bil je eden prvih organizatorjev sanitetne službe v partizanskih enotah, po vojni pa je pomagal slovenski medicini, da je na številnih področjih dosegla svetovno raven.

Leta 1966 je vesoljsko plovilo Gemini 12 pristalo v Atlantskem oceanu.

Leta 1968 se je na svojo zadnjo plovbo odpravila ladja Queen Elizabeth, največja čezoceanska potniška ladja.

Leta 1969 je sovjetska podmornica K-19 v Barentsovem morju trčila v ameriško podmornico USS Gato.

Leta 1969 je v Washingtonu med 250 in 500 tisoč protestnikov mirno protestiralo proti vojni v Vietnamu.

Leta 1970 je sovjetsko plovilo Lunokhod 1 pristalo na Luni.

Leta 1971 je Intel poslal na tržišče prvi komercialni microprocesor, ki so ga poimenovali 4004.

Leta 1978 je v bližini Kolomba na Šrilanki strmoglavilo letalo DC-8. Umrlo je 183 ljudi.

Leta 1985 je bil podpisan angleško-irski sporazum na gradu Hillsborough. Sporazum sta podpisala britanska premierka Margaret Thatcher in irski vodja Garret Fitzgerald.

Leta 1987 je v snežnem metežu na mednarodnem letališču Stapleton v Denverju letalo Douglas DC-9-14 strmoglavilo. Umrlo je 28 ljudi, 54 pa jih je nesrečo preživelo.

Leta 1988 je narodni svet razglasil državo Palestino.

Leta 2000 je letalo Antonov AN-24 strmoglavilo pri vzletu iz letališča v Luandi. Umrlo je več kot 40 ljudi.

Leta 2002 je Hu DŽintao postal generalni sekretar komunistične partije Kitajske.