Republika Gvatemala (špansko Republica de Guatemala) je obmorska država v Srednji Ameriki. Leži tako ob Tihem oceanu kot ob Karibskem morju, južno od Severne Amerike.

Na severu meji na Mehiko, na severovzhodu na Belize, na jugovzhodu na Honduras in Salvador. Uradni jezik v državi je španščina. Po površini je 103. država na svetu, meri 108.890 kvadratnih kilometrov, od tega voda zavzema 0,4 odstotka skupne površine. Po številu prebivalstva je 63. država na svetu. Po popisu iz leta 2000 je v državi živelo 12.974.361 prebivalcev, kar je 119 ljudi na kvadratni kilometer.

Glavno mesto je Ciudad Guatemala, himna nosi naslov Guatemala Feliz, valuta pa je gvatemalški quetzal. Leži na vulkansko dejavnem območju, med še vedno delujočimi vulkani sta tudi Fuego in Tajamulco. Najvažnejši pridelki so kava (okrog 12.000 plantaž), bombaž, tobak, banane, riž, sladkorni trs, kakav in kavčuk. Živinoreja je slabše razvita, v glavnem gojijo govedo, ukvarjajo pa se tudi z ribolovom.

Država je bila od leta 1825 v sestavu Srednjeameriške federacije, ki je razpadla leta 1838, Gvatemala pa je leta 1839 spet postala neodvisna. Od 21. marca 1847 se imenuje Republika Gvatemala.

Druga država, ki si je tega dne pridobila neodvisnost, je Kostarika (špansko Costa Rica). Kostarika je obmorska država, ki leži ob Tihem oceanu in Karibskem morju. Meji na Nikaragvo na severu in Panamo na jugu.

Uradni jezik je španščina, glavno mesto pa San Jose. Nacionalna valuta je kolon. Državna himna nosi naslov Noble patria, tu hermosa bandera.

Po površini je 125. država na svetu, meri namreč 51.100 kvadratnih kilometrov, od tega je 0,7 odstotka vode.

Leta 2003 je imela 3.835.000 prebivalcev, kar jo je uvrstilo na 122. mesto na svetu po številu prebivalcev. Gostota prebivalstva je tako bila 75,05 ljudi na kvadratni kilometer. Država je izvoznica kave, banan, kakava in sladkornega trsa.

Kot za Gvatemalo velja tudi za Kostariko, da je bila od leta 1825 država del Srednjeameriške federacije, Kostarika pa je spet postala samostojna leta 1840. 19. in 20. stoletje so v državi zaznamovali državni udari, državljanske vojne in diktature.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 973 se je rodil arabski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj Al Biruni.

Leta 1736 se je rodil francoski astronom in politik Jean Sylvain Bailly.

Leta 1736 je v Haagu umrl nemški fizik in izumitelj Gabriel Daniel Fahrenheit, ki je prvi postavil temperaturne lestvice. Te so v Veliki Britaniji in ZDA še danes v uporabi. Izdelal je tekočinski termometer z alkoholom, pozneje pa prvi živosrebrni termometer in ga umeril z dvema stalnima temperaturnima točkama. Tališče ledu je pri 32 stopinjah F., vrelišče pa pri 212 stopinjah F.

Leta 1830 se je rodil mehiški državnik Porfirio Díaz.

Leta 1830 so odprli železnico, ki je povezovala Liverpool in Manchester, s čimer se je v Veliki Britaniji začelo obdobje pospešenega razvoja železnic.

Leta 1857 se je rodil ameriški predsednik William Howard Taft.

Leta 1875 se je rodil gradbeni inženir za visoke gradnje in univerzitetni profesor v Ljubljani Jaroslav Foerster.

Leta 1881 se je v Milanu rodil italijanski izdelovalec avtomobilov Ettore Arco Isidoro Bugatti.

Leta 1916 so Britanci na bojišče na Sommi poslali v boj prve tanke.

Leta 1929 se je rodil ameriški fizik Murray Gell-Mann, ki je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1932 je bila ustanovljena japonska marionetna država Mandžukuo.

Leta 1935 so v Nürnbergu na kongresu nacionalsocialistične stranke sprejeli protijudovski zakon za varstvo nemške krvi in časti in zakon o zastavi. Judom so odvzeli državljanske pravice, zastava s kljukastim križem pa je postala državna zastava.

Leta 1939 sta Japonska in Sovjetska zveza podpisali pogodbo o vzpostavitvi miru na mongolski-mandžurski meji.

Leta 1940 so Nemci vzpostavili zasedbeno oblast za države Beneluksa in severno Francijo.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Nancy.

Leta 1947 je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in 21 državami, med njimi tudi z Jugoslavijo. Pogodbo so države podpisale 10. februarja istega leta, po sklepih mirovne konference iz Pariza je bila Primorska priključena k Sloveniji. Na območju Trsta in delu severne Istre pa je nastalo Svobodno tržaško območje.

Leta 1962 je umrl ameriški fizik in astronom William Weber Coblentz.

Leta 1978 je v Münchnu umrl nemški letalski konstruktor Wilhelm Emil »Willy« Messerschmitt. Rodil se je 26. junija 1898 v Frankfurtu na Majni. Skonstruiral je hitro potniško letalo tajfun in številna lovska letala, med njimi Me 109, 110 in 209 ter reaktivno letalo Me 262. Po letu 1945 je gradil montažne hiše, deset let pozneje se je vrnil k izdelovanju letal. Umrl je leta 15. septembra1978 v Münchnu.

Leta 1982 je papež Janez Pavel II. sprejel v avdienco Jaserja Arafata.