Henry je tretji v vrsti za angleški prestol in prestole preostalih držav Commonwealtha, takoj za očetom in starejšim bratom Williamom.

Princ se je rodil v londonski bolnišnici St. Mary, 21. decembra 1984 pa so ga v kapelici svetega Georgea na gradu Windsor krstili. Njegovi krstni botri sto bili vojvoda Yorški, lady Sarah Chatto, lady Vestey, slikar William Bartholomew, Bryan Organ in Gerald Ward.

Od njegovega rojstva naprej so se v javnosti večkrat pojavila namigovanja, da je Henryjev oče v resnici major James Hewitt, s katerim je imela pokojna princesa Diana razmerje.

Tako Henry kot William sta obiskovala vrtec Jane Mynor’s v Londonu, nato pa je Henry sledil Williamu v šolo Wethery, pozneje pa tudi v šolo Ludgrove v Berkshiru, kjer je po koncu šole obiskoval tudi kolidž Eton. Junija 2003 je končal šolanje na Etonu z diplomo iz geografije in umetnosti.

Po koncu si je vzel leto dni prosto, v tem času je obiskal Avstralijo in Afriko. V Avstraliji je delal na farmi, v Lesotu pa je pomagal v sirotišnici. 8. maja 2005 se je vpisal na kraljevo vojaško akademijo Sandhurst, šolanje pa je končal aprila 2006.

Istega meseca je skupaj s princem Seeisom iz Lesota ustanovil dobrodelno organizacijo za sirote, katerih starši so umrli zaradi aidsa, imenovano Sentebale: The Princes' Fund for Lesotho. Sentebale v sesotskem jeziku pomeni Ne pozabi me, z imenom pa sta se princa želela pokloniti svojima umrlima materama.

Sicer pa je Henry, ki ga kličejo tudi Harry, znan kot ljubitelj zabav. Večkrat je v javnosti povzročil izgred, priznal je tudi kajenje kanabisa. Večji škandal je izbruhnil, ko se je Harry pojavil na neki zabavi, oblečen v nemško uniformo, na kateri je imel svastiko. Kljub očetovemu nasprotovanju je Harry izrazil željo, da bi se udeležil vojne v Iraku, kamor naj bi odpotoval maja 2007.

Leta 973 se je rodil arabski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj Al Biruni.

Leta 1736 se je rodil francoski astronom in politik Jean Sylvain Bailly.

Leta 1736 je v Haagu umrl nemški fizik in izumitelj Gabriel Daniel Fahrenheit, ki je prvi postavil temperaturne lestvice. Te so v Veliki Britaniji in ZDA še danes v uporabi. Izdelal je tekočinski termometer z alkoholom, pozneje pa prvi živosrebrni termometer in ga umeril z dvema stalnima temperaturnima točkama. Tališče ledu je pri 32 stopinjah F., vrelišče pa pri 212 stopinjah F.

Leta 1821 sta srednjeameriški državi Gvatemala in Kostarika postali neodvisni, do takrat sta bili pod špansko nadoblastjo.

Leta 1830 se je rodil mehiški državnik Porfirio Díaz.

Leta 1830 so odprli železnico, ki je povezovala Liverpool in Manchester, s čimer se je v Veliki Britaniji začelo obdobje pospešenega razvoja železnic.

Leta 1857 se je rodil ameriški predsednik William Howard Taft.

Leta 1875 se je rodil gradbeni inženir za visoke gradnje in univerzitetni profesor v Ljubljani Jaroslav Foerster.

Leta 1881 se je v Milanu rodil italijanski izdelovalec avtomobilov Ettore Arco Isidoro Bugatti.

Leta 1916 so Britanci na bojišče na Sommi poslali v boj prve tanke.

Leta 1929 se je rodil ameriški fizik Murray Gell-Mann, ki je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1932 je bila ustanovljena japonska marionetna država Mandžukuo.

Leta 1935 so v Nürnbergu na kongresu nacionalsocialistične stranke sprejeli protijudovski zakon za varstvo nemške krvi in časti in zakon o zastavi. Judom so odvzeli državljanske pravice, zastava s kljukastim križem pa je postala državna zastava.

Leta 1939 sta Japonska in Sovjetska zveza podpisali pogodbo o vzpostavitvi miru na mongolski-mandžurski meji.

Leta 1940 so Nemci vzpostavili zasedbeno oblast za države Beneluksa in severno Francijo.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Nancy.

Leta 1947 je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in 21 državami, med njimi tudi z Jugoslavijo. Pogodbo so države podpisale 10. februarja istega leta, po sklepih mirovne konference iz Pariza je bila Primorska priključena k Sloveniji. Na območju Trsta in delu severne Istre pa je nastalo Svobodno tržaško območje.

Leta 1962 je umrl ameriški fizik in astronom William Weber Coblentz.

Leta 1978 je v Münchnu umrl nemški letalski konstruktor Wilhelm Emil »Willy« Messerschmitt. Rodil se je 26. junija 1898 v Frankfurtu na Majni. Skonstruiral je hitro potniško letalo tajfun in številna lovska letala, med njimi Me 109, 110 in 209 ter reaktivno letalo Me 262. Po letu 1945 je gradil montažne hiše, deset let pozneje se je vrnil k izdelovanju letal. Umrl je leta 15. septembra1978 v Münchnu.

Leta 1982 je papež Janez Pavel II. sprejel v avdienco Jaserja Arafata.