19. aprila 2005 je bil izvoljen za papeža. Ob izvolitvi si je izbral ime Benedikt XVI. Njegov predhodnik pa je bil Janez Pavel II.

Ratzinger je sin policista, ki je bil zagrizen protinacist. Leta 1937 se je njegov oče upokojil, družina pa se je preselila v Traunstein. Leta 1941 je bil prihodnji papež star 14 let, zato se je moral pridružiti Hitlerjevi mladini. Dve leti kasneje je bil vpoklican v protizračno obrambo in skupaj s svojo četo je moral ščititi tovarno BMW blizu Münchna.

Pozneje so ga poslali na pehotno urjenje in ga premestili na Madžarsko. Aprila 1944 je dezertiral, po nemški kapitulaciji pa je bil zaprt v zavezniškem ujetniškem taborišču, kjer se je udeleževal denacifikacijskih srečanj. V začetku junija 1945 so ga izpustili.

Z bratom Georgom sta se hkrati vpisala v semenišče in 29. junija 1951 sta bila oba posvečena v duhovnika. Po posvetitvi je postal profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je med letoma 1962 in 1965 sodeloval na drugem vatikanskem koncilu. 24. marca 1977 ga je papež Pavel VI. imenoval za nadškofa v Münchnu in Freisingu, štiri dni kasneje je bil posvečen v škofa. Pavel VI. ga je 27. junija istega leta imenoval za kardinala.

Pavlov naslednik Janez Pavel II. ga je 25. novembra 1981 imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papeške komisije in Papeške mednarodne teološke komisije. Sedem let kasneje, 6. novembra 1998, je postal poddekan kardinalskega zbora, 30. novembra 2002 pa je papež potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora.

Med letoma 1986 in 1992 je Ratzinger predsedoval Komisiji za pripravo katekizma katoliške cerkve. 10. novembra 1999 je dobil častni doktorat iz prava na rimski univerzi LUMSA, od 13. novembra 2000 pa je tudi častni akademik Papeške akademije znanosti.

Po smrti Janeza Pavla II. so ga lani izvolili za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. 24. aprila je z nedeljsko sveto mašo tudi uradno začel svoj pontifikat, 8. maja 2005 pa je prevzel zadnjo dolžnost kot novi papež - postal je rimski škof. Prvo potovanje Benedikta XVI. zunaj Italije je bil obisk v njegovi domovini ob 20. svetovnem dnevu mladih v Kölnu od 18. do 21. avgusta 2005.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1178 pr. n. št. je sončni mrk napovedal vrnitev legendarnega kralja Itake Odiseja domov po koncu trojanske vojne.

Leta 1071 je Robert Guiscard zavzel Bari in končala se je bizantinska nadvlada v Italiji.

Leta 1319 se je rodil francoski kralj Ivan II.

Leta 1341 je Ludvik Bavarski povzdignil Ulrika I. v Celjskega grofa.

Leta 1582 je španski osvajalec ustanovil mesto Salta, ki je eno najlepših mest v Argentini.

Leta 1660 se je rodil slavni irski zdravnik, učenjak in predsednik kraljeve družbe Hans Sloan.

Leta 1780 je bila ustanovljena univerza v Münstru.

Leta 1786 se je rodil britanski admiral in raziskovalec polarnih morij John Franklin. Umrl je leta 1847.

Leta 1823 se je rodil nemški matematik Ferdinand Gotthold Max Eisenstein.

Leta 1845 je umrla Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus, bolj znana kot Emilija. Bila je Napoleonova ljubica.

Leta 1848 je bilo v Gradcu ustanovljeno ustavno-politično društvo Slovenija.

Leta 1859 je umrl francoski politični mislec in zgodovinar Alexis de Tocqueville.

Leta 1879 je umrl slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik Peter Kozler.

Leta 1912 je Harriet Quimby postala prva ženska, ki je z letalom preletela Rokavski preliv.

Leta 1917 se je Vladimir Lenin vrnil iz Finske v Petrograd.

Leta 1920 se je v Sloveniji začela železničarska stavka. Ko je v dogajanje posegla policija, je stavka prerasla v splošno delavsko stavko in takrat se je zgodil tragični dogodek na Zaloški cesti v Ljubljani. Policija je napadla sprevod delavcev, ki so bili namenjeni v mesto na zborovanje. V spopadih je umrlo 12 odraslih in en otrok.

Leta 1938 se je začela prva konferenca Komunistične stranke Slovenije.

Leta 1940 se je rodila danska kraljica Margareta II.

Leta 1943 je zdravnik Albert Hofmann odkril, kakšni so učinki LSD-ja na človeka, ko ta enkrat zaužije to substanco.

Leta 1945 je Rdeča armada začela ožiti obroč okoli Berlina.

Leta 1945 je potonila nemška ladja Goya. Umrlo je več kot 7.000 ljudi.

Leta 1946 je umrl švicarski dirkač in ustanovitelj avtomobilske znamke Arthur Chevrolet.

Leta 1947 je v Teksasu v eksploziji tovorne ladje, ki je pred tem zagorela, umrlo skoraj 600 ljudi.

Leta 1948 je bila v Parizu ustanovljena Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje, ki naj bi usklajevala programe ponovne gradnje Evrope v okviru Marshalovega načrta.

Leta 1958 je umrla ameriška molekularna biologinja Rosalind Elsie Franklin.

Leta 1972 so iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili Apollo 16, ki je bil namenjen na Luno.

Leta 1976 je indijska vlada sprejela zakon, s katerim je poskušala zajeziti naglo povečevanje števila prebivalcev. Indija ima več kot milijardo prebivalcev.

Leta 1988 so Rdeče brigade v italijanskem mestu Forlì ubile senatorja Roberta Ruffillija, svetovalca premierja Ciriaca de Mite.

Leta 1992 je v bližini mozambiškega mesta Maputa potonil tanker Katina P. Skoraj 60.000 ton surove nafte se je izlilo v ocean.

Leta 2000 so v Washingtonu množično protestirali proti Svetovni banki.

Leta 2003 so v Atenah podpisali pristopni sporazum in v EU sprejeli 10 novih članic, med njimi tudi Slovenijo.