1958 se je rodila ameriška igralka Angela Bassett, ki je bila nominirana za nagradi emmy in oskar.
Rodila se je v New Yorku, a se je njena družina potem preselila v St. Petersburg na Floridi. Kot otroka je Angelo in njeno sestro D'nette vzgajala mati, socialna delavka Betty.

Angela je bila zelo pridna učenka, ki si je pridobila akademsko štipendijo na univerzi Yale, kjer je leta 1980 diplomirala iz afriško-ameriških študij. Tri leta kasneje je magistrirala iz umetnosti na šoli za dramo na Yalu. Tam je spoznala svojega bodočega moža, Courtneyja B. Vancea, ki je leta 1986 diplomiral na drami.

Po končanem šolanju je Angela delala kot receptorka v lepotnem salonu in kot fotoraziskovalka. Kmalu se je pojavila na tv-zaslonih kot prostitutka v filmu Doubletake (1985). Leto kasneje je tudi “uradno” začela igrati. Nastopila je kot poročevalka v filmu F/X. Sledilo je več kot 30 filmov, med njimi sta najbolj znana Boyz in the Hood (1991) in Malcolm X (1992). Leta 1993 je prejela zlati globus in je bila nominirana za oskarja za glavno vlogo v filmu What’s Love Got to Do with It?, v katerem je upodobila Tino Turner.

Z igralcem Vanceom sta se poročila leta 1997. Skupaj sta nastopala leta 2005, in sicer v predstavi His Girl Friday v gledališču Guthrie v Minnesoti. Prva otroka, sin Slater Joshiah in hčerka Bronwyn Golden, sta se paru rodila 27. januarja 2006 s pomočjo nadomestne matere. Bassettova je požela veliko pozitivnih kritik za igro v filmih, v katerih je upodobila znane osebnosti, med njimi Katherine Jackson (The Jacksons: An American Dream), Betty Shabazz (Malcolm X), Tino Turner (What's Love Got to Do with It?) in Roso Parks (The Rosa Parks Story).

Ostali dogodki na današnji dan ...

Leta 605 pr. n. št. je Nebukadnezar II. zavladal Babilonu.

Leta 1694 se je rodil francoski opat in kartograf Réginaud Outhier.

Leta 1705 je umrl švicarski matematik Jakob Bernoulli I.

Leta 1743 se je rodil znameniti francoski kemik Antoine Lavoisier, ki je med drugim znanstveno pojasnil proces zgorevanja kot oksidacijo. Nasploh pa velja za utemeljitelja sodobne kemije.

Leta 1744 se je rodil francoski astronom Pierre-Franšois-André Méchain.

Leta 1821 se je rodil angleški matematik in odvetnik Arthur Cayley.

Leta 1832 se je rodil začetnik eksperimentalne psihologije Wilhelm Wundt. V Leipzigu je ustanovil prvi psihološki laboratorij. Tam je preučeval procese človekovega zaznavanja in odnose med dražljaji in občutki.

Leta 1858 je predsednik ZDA James Buchanan poslal prvi telegram po novem čezatlantskem telegrafskem kablu. Britanski kraljici Viktoriji je poslal pozdravno sporočilo z najboljšimi željami.

Leta 1881 se je rodil slovenski kulturni delavec, politik, prevajalec in časnikar Vjekoslav Špindler.

Leta 1888 se je v Walesu rodil arheolog, vojak in pisatelj Thomas Edward Lawrence, znan tudi kot Lawrence Arabski. Študiral je študiral na Oxfordski univerzi. Leta 1910 se je pridružil britanski arheološki ekspediciji v antično mesto Carchemish in se kasneje odpravil na Sinaj. V I. svetovni vojni se je pridružil Britanski obveščevalni službi v Kairu odkoder so ga poslali v Hejaz k princu Faisalu (kasneje iraški kralj Faisal I.).

Med I. svetovno vojno je vodil arabski upor proti Otomanskemu imperiju. Tam je deloval na strani Arabcev proti turški nadvladi. Združil je vojaške sile in leta 1918 s Faisalom vkorakal v Damask (današnja Sirija). Leta 1919 je prisostvoval na Pariški mirovni konferenci, kjer pa mu ni uspelo doseči arabske neodvisnosti. Od leta 1921 do 1922 je bil član oddelka Britanske kolonialne divizije na Bližnjem vzhodu.

S položaja je kasneje odstopil in se pod drugim imenom pridružil Kraljevim zračnim silam. Leta 1923 se je ponovno preimenoval se pridružil tankovskim enotam. Vojaščino je služil do 1935 leta. 19. maja leta 1935 je umrl v prometni nesreči v Dorsetu.

Leta 1896 je bil v Ljubljani 15. in 16. avgusta ustanovni občni zbor Jugoslovanske socialistične stranke. Slovenska socialna demokracija je takrat stopila v novo razvojno obdobje in zavzela pomembno mesto v narodnem in družbenem življenju.

Leta 1886 se je rodil indijski filozof Gadadhar Čatopadhjaja, bolj znan kot Ramakrišna Paramahamsa.

Leta 1899 je umrl nemški kemik in fizik Robert Wilhelm Bunsen.

Leta 1908 se je rodil ameriški astronom Gerald Maurice Clemence.

Leta 1913 se je rodil izraelski premier Menahem Begin, ki je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1921 je Aleksandar Karadjordjević na prestolu nasledil Petra I.

Leta 1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza, sprva le kot blagovna borza, ki je šele leta 1927 postala popolna in tako je lahko začela poslovati z vrednostnimi papirji. Bila je tretja največja v Jugoslaviji. Njen zadnji občni zbor pa je bil 24. aprila 1945, ko je prenehala s poslovanjem.

Leta 1934 se je končala ameriška zasedba Haitija, ki je trajala vse od leta 1915.

Leta 1942 se je v Indiji velika vstaja proti kolonialnim izkoriščevalcem.

Leta 1960 je britanska vlada priznala neodvisnost Cipra pod vladavino nadškofa Makaria.

Leta 1962 so strokovnjaki in delavci na cestnem predoru pod najvišjo evropsko goro Mont Blancom uspeli povezati francoski Chamonix z dolino Aoste v Italiji.

Leta 1973 je umrl ameriški mikrobiolog ukrajinskega rodu Selman Abraham Waksman, ki je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado.