je revolucionar Fidel Castro postal predsednik Kube, potem ko se je z uporniško vojsko od leta 1956 bojeval proti diktatorju Batisti.

Izvedel je agrarno reformo, reorganiziral šolstvo in podržavil gospodarstvo.

Leta 1961 se je prvič označil za marksista-leninista. Od leta 1965 je prvi sekretar Centralnega komiteja komunistične partije Kube. Z Združenimi državami Amerike je prekinil diplomatske odnose zaradi ameriškega poskusa invazije v Praščjem zalivu. Po kubanski krizi oktobra 1962, ki je izbruhnila zaradi sovjetske postavitve raketnega oporišča, je dobil zagotovilo, da bo Kuba neodvisna, Sovjetska zveza pa je umaknila svoje rakete.

Fidel Castro je podpiral revolucionarna gibanja, še posebej v Afriki, in kljub svoji prosovjetski politiki je leta 1979 predsedoval konferenci neuvrščenih držav v Havani.

Leta 1249 je francoski kralj Ludvik IX. poslal Andrea Longjumeauja kot ambasadorja k mongolskemu kamu.

Leta 1279 je umrl portugalski kralj Afonso III. Nasledil ga je njegov sin Denis.

Leta 1497 se je v Brettnu rodil nemški reformator in humanist Philipp Melanchthon.

Leta 1514 se je rodil nemški astronom, matematik in kartograf Georg Joachim Lauchen von Retij.

Leta 1519 se je rodil francoski admiral in voditelj hugenotov Gaspard de Coligny. Pristopil je h kalvinizmu in skupaj s princem Ludvikom I. Condejskim vodil hugenote. Na svojo stran je skušal pridobiti tudi kralja Karla IX. in ga spodbuditi, da bi podprl Nizozemsko proti Španiji. S tem si je nakopal sovraštvo Karlove matere Katarine Medičejske in bil na njeno pobudo v šentjernejski noči umorjen.

Leta 1531 je umrl nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik Johannes Stöffler.

Leta 1620 se je rodil Friedrich Wilhelm I. Brandenburški.

Leta 1636 je umrl angleški astronom, matematik in duhovnik Henry Gellibrand.

Leta 1710 se je rodil francoski kralj Ludvik XV.

Leta 1742 je Spencer Compton postal angleški premier.

Leta 1791 se je rodil francoski fizik Claude Servais Mathias Pouillet.

Leta 1826 se je rodila prva dama ZDA Julia Grant.

Leta 1848 se je rodil nizozemski botanik Hugo de Vries, začetnik raziskovanj mutacij. Leta 1900 naj bi s sodelavci ponovno odkril Mendlove zakone dedovanja. Utemeljitelj eksperimentalne genetike je umrl 21. maja 1935 v Lunternu.

Leta 1857 so v Washingtonu ustanovili prvi kolidž za gluhoneme ljudi. Sprva se je imenoval The National Deaf Mute College, kasneje pa so ga preimenovali v Gallaudet University.

Leta 1873 je bila v Španiji razglašena republika. Kralj Amadej Savojski je moral odstopiti.

Leta 1893 se je rodil sovjetski general, voditelj zahodne fronte, poveljnik generalnega štaba in maršal Sovjetske zveze Mihail Nikolajevič Tuhačevski. V tajnem procesu leta 1937 ga je Stalin obsodil na smrt.

Leta 1899 je francoski predsednik Félix Faure umrl v pisarni.

Leta 1923 je Howard Carter odprl grobnico faraona Tutankamona.

Leta 1932 je umrl francoski mirovnik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Ferdinand Buisson.

Leta 1932 se je rodil predsednik Sierre Leone Ahmad Tejan Kabah.

Leta 1935 se je rodil ameriški pevec, glasbeni producent, igralec in politik Salvatore Phillip "Sonny" Bono.

Leta 1936 je na španskih parlamentarnih volitvah Ljudska fronta zmagala.

Leta 1937 je Wallace H. Carothers dobil patent za najlon.

Leta 1961 je Kitajska zagnala svoj prvi jedrski reaktor.

Leta 1968 so v Haleyvillu, ameriška zvezna država Alabama, prvič poklicali telefonsko številko 911, številko za nujne primere.

Leta 1970 je umrl ameriški patolog, dobitnik Nobelove nagrade Francis Peyton Rous.

Leta 1983 je v požaru v avstralskih zveznih državah Viktorija in Južna Avstralija zgorelo veliko grmičevja. Umrlo pa je 71 ljudi.

Leta 1986 se je ruska ladja Mihail Lermontov v bližini Marlborough Soundsa na Novi Zelandiji potopila.

Leta 1987 se je začelo sojenje Ivanu Demjanjuku, imenovanemu Ivan Grozni. V letih 1942 in 1943 bil odgovoren za smrt vsaj 850.000 ljudi v koncentracijskem taborišču v Treblinki.

Leta 1991 so med Zalivsko vojno ameriški in angleški vojaki bombardirali predmestje Bagdada. Umrli so trije civilisti, ranjenih pa jih je bilo najmanj 11.

Leta 1998 je letalo kitajske letalske družbe strmoglavilo v stanovanjsko naselje v bližini mednarodnega letališča Čangkajšek. Umrla sta 202 človeka, od tega 196 v letalu in šest na tleh.

Leta 1999 je v Uzbekistanu eksplodirala bomba pred vladnim poslopjem. Poleg tega so se slišali tudi streli iz pištol. Kasneje so ugotovili, da je nekdo poskušal ubiti predsednika Islama Karimova.

Leta 1999 je več tisoč Kurdov protestiralo zaradi prijetja Abdulaha Öcalana.

Leta 2005 je začel veljati kjotski protokol. Prva ga je podpisala Rusija.