Moses Cleaveland se je rodil 29. januarja 1754 v Canterburyju, zvezna država Connecticut. Leta 1777 je na Yaleu diplomiral iz prava, nato pa se je vrnil domov in odprl lastno prakso.

Dve leti kasneje je postal pooblaščen načelnik družbe minerjev in vojakov inženirskega oddelka. Družbo je vodil nekaj let, vse dokler ni popolnoma opustil svoje prakse. Bil je znan kot energična in zelo spretna oseba. Večkrat je bil tudi izvoljen v zakonodajni zbor. Leta 1796 je postal brigadni general milicije.

Postal je delničar družbe Connecticut Land Company
Leta 1796 je tudi postal delničar družbe Connecticut Land Company, ki jo je od države Connecticut kupil za 1.200.000 dolarjev. V imenu družbe se je uspešno dogovarjal z Indijanci, ki so živeli na območju, katerega je družba kupovala. Junija 1796 se je skupaj s skupino 50 ljudi odpravil na območje, ki ga je družba kupila.

V skupini, ki je odšla iz Schenectadyja v New Yorku, je bilo šest inšpektorjev, zdravnik, duhovnik, čolnar, 37 uslužbencev, nekaj emigrantov in dve ženski, ki sta šli na pot zato, da bi spremljali svojega moža. Del karavane je potoval na konjih, medtem ko se jih je večina odpravila na pot s čolni. V Buffalu sta njihovemu prihodu na Zahodni teritorij nasprotovali dve indijanski plemeni – Mohavki in Seneca, ki so trdili, da je ta teritorij njihov.

Svojim zahtevkom sta se plemeni odrekli potem, ko so jim Cleaveland in njegovi možje darovali za 1.200 dolarjev daril. Ekspedicija se je nato nadaljevala proti zahodu ob obali jezera Erie, dokler niso 4. julija 1796 prispeli v ustje Conneaut Creeka, ki so ga poimenovali Port Independence. Indijancem so podarili koralde in viski, zato so svojo pot lahko nadaljevali.

General Cleaveland in njegova družba so potovali ob bregu reke in 22. julija prispeli v ustje reke Cuyahoga. Cleaveland se je povzpel na breg in pred sabo zagledal prelepo ravnico, ki jo je prekrival bujen gozd. Ker mu je bil kraj pristanka všeč – na eni strani je bilo jezero Erie, na drugi reka -, se je odločil, da bo tu zgradil mesto.

Mesto, ki so ga ustanovili, so po svojem vodji poimenovali Cleaveland. Prvo leto so v mestu živeli le štirje ljudje, mesto pa se je zelo počasi širilo. Tako je leta 1820 v Clevelandu živelo 150 prebivalcev. In kako je prišlo do spremembe mestnega imena? Leta 1830, 24 let po Mosesovi smrti, so v mestu ustanovili prvi časopis, z naslovom Cleveland Advertiser.

Ker je urednik odkril, da je ime časopisa predolgo, da bi ustrezalo formatu, je izpustil črko a v prvem zlogu imena mesta. Meščani so se takoj navadili na novo ime – ne le časopisa, ampak tudi mesta. Sicer pa se je Moses Cleaveland pred smrtjo vrnil domov v Canterbury, kjer je na današnji dan leta 1806 umrl. Sicer so meščani na trgu Public Square v Clevelandu ustanovitelju mesta postavili spomenik v čast in spomin.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 42 pr. n. št. se je rodil rimski cesar Tiberij.

Leta 1272 je umrl angleški kralj Henry III., ki je vladal od leta 1216. Nasledil ga je njegov sin Edward I.

Leta 1328 je umrl japonski šogun Hisaaki.

Leta 1384 je bila Hedviga okronana za poljsko kraljico.

Leta 1532 je Francisco Pizarro s svojimi možmi ujel inkovskega vladarja Atahualpo.

Leta 1632 je bil švedski kralj Gustavus Adolphus ubit v bitki.

Leta 1695 je umrl francoski filozof Pierre Nicole.

Leta 1717 se je rodil francoski filozof, fizik in matematik Jean d'Alembert, čigar obsežno delo je pomembno prispevalo k napredku čiste znanosti.

Leta 1724 so obesili angleškega tata Jacka Shepparda.

Leta 1797 je umrl pruski cesar Frederick William II.

Leta 1802 je umrl francoski botanik André Michaux.

Leta 1806 je umrl ustanovitelj mesta Cleveland v Ohiu Moses Cleaveland.

Leta 1831 je umrl pruski vojaški teoretik Carl Phillip Gottlieb von Clausewitz.

Leta 1836 se je rodil zadnji havajski kralj David Kalakaua of Hawaii.

Leta 1855 je David Livingstone, britanski misijonar in raziskovalec, na reki Zambezi v Afriki odkril slapove, ki jih je poimenoval po angleški kraljici Viktoriji. Slapovi so široki 1,7 kilometra in se spuščajo 106 metrov globoko.

Leta 1904 je John Ambrose Fleming izumil vakuumsko cev.

Leta 1907 sta se Indian Territory in Oklahoma Territory združila v državo Oklahoma, ki je postala 46. zvezna ameriška država.

Leta 1914 se je po bitki na Drini začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci v prvi svetovni vojni.

Leta 1933 so ZDA in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.

Leta 1940 so britanska letala v povračilo, ker so dva dni pred tem Nemci porušili Coventry, bombardirala Hamburg.

Leta 1943 so ameriški bombniki zbombardirali hidroelektrarno in tovarno težke vode v Vermorku na Norveškem, ki so jo upravljali Nemci.

Leta 1945 so ZDA “uvozile” 88 nemških znanstvenikov, ki so jim pomagali pri izdelavi raket.

Leta 1945 je na pobudo konference Organizacije združenih narodov nastal UNESCO.

Leta 1965 so Rusi lansirali vesoljsko plovilo Venera 3, ki je postalo prvo plovilo, ki je pristalo na drugem planetu – Veneri.

Leta 1973 je Nasa iz Cape Canaverala lansirala Skylab 4, na krovu je imel tri astronavte, ki so v vesolju preživeli 84 dni.

Leta 1988 so na zasedanju Palestinskega narodnega sveta v Alžiriji razglasili neodvisno državo Palestino na ozemlju, ki ga zasedajo Izraelci.

Leta 1988 je bila Benazir Buto na prvih volitvah v Pakistanu, kjer so lahko volili vsi državljani, izvoljena za predsednico vlade. Benazir je hči nekdanjega voditelja države Zulfikarja Buta.

Leta 1989 je brigada smrti, ki so jo sestavljali salvadorski vojaki, ubila šest jezuitskih duhovnikov in še dva človeka na univerzi Jose Simeon Canas.

Leta 1996 je mati Tereza dobila častno državljanstvo ZDA.

Leta 1997 je po 18 letih Kitajska iz zapora zaradi zdravstvenih težav izpustila prodemokratskega disidenta Weija Jingshenga.

Leta 2000 je Bill Clinton kot prvi predsednik ZDA obiskal Vietnam.

Leta 2004 je X-43A postalo najhitrejše letalo na svetu. Letelo je s hitrostjo skoraj deset machov oziroma 11.200 kilometrov na uro (3,11 kilometrov na sekundo).