Henry Alfred Kissinger se je rodil 27. maja 1923 kot Heinz Alfred Kissinger v Fürthu na Bavarskem v židovski družini. Kissinger je delal kot svetovalec za državno varnost in pozneje kot minister za zunanje zadeve v Nixonovi administraciji.

Potem ko je bil Nixon zaradi afere Watergate prisiljen odstopiti, je delal v administraciji Geralda Forda. Med letoma 1969 in 1977 je odigral najvidnejšo vlogo v zunanji politiki ZDA. V tem času je uvedel politiko popuščanja napetosti, ki je spodbudila boljše odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo, med drugim tudi pogovore o zmanjšanju strateškega orožja, znanega kot SALT 1.

Leta 1972 je odigral odločilno vlogo v pogovorih s kitajskim zunanjim ministrom Ču Enlajem, ki so se končali tako, da je Kitajska odprla svoje meje in se začela povezovati z ZDA.

Kissinger in Le Duc Tho sta Nobelovo nagrado prejela zaradi svoje vloge v pogajanjih o premirju in ameriškem umiku vojske iz Vietnama. Le Duc Tho je nagrado zavrnil, rekoč, da še vedno ni miru, Kissinger pa jo je sprejel, a se podelitve ni udeležil.

31. oktobra 1973 se je egiptovski zunanji minister srečal z Nixonom in Kissingerjem. Posledica? V enem tednu se je končala jomkipurska vojna. Še danes Kissingerja kitajski voditelji zaradi njegovega posredovanja imenujejo “stari prijatelj kitajskega ljudstva”.

Le Duc Tho se je rodil kot Phan Dinh Khai v vietnamski pokrajini Nam Ha 14. oktobra 1911, umrl pa je le en dan pred svojim 89. rojstnim dnem, 13. oktobra 1990 v Hanoju.

Leta 1930 je bil soustanovitelj indokitajske komunistične partije. Francoske kolonialne sile so ga dvakrat zaprle, in sicer prvič od leta 1930 do 1936, drugič pa od leta 1939 do 1944.

Tho je februarja 1970 na mirovnih pogovorih z ZDA zamenjal Šuana Thuja. 27. januarja 1973 se je s Kissingerjem dogovoril za premirje, ki je vodilo do tega, da so bile v Južnem Vietnamu omogočene demokratične volitve, izpuščeni so bili vsi vojni ujetniki (rok za to je bil 60 dni), premirje je začela nadzorovati komisija, Američani pa so lahko še naprej pomagali Južnemu Vietnamu. Nazadnje pa je zaradi premirja prišlo do ponovne združitve Južnega in Severnega Vietnama.

Kissinger in Le Duc Tho sta se še enkrat srečala v Parizu na mirovnih pogajanjih maja in junija 1973, saj določbe iz prvega sporazuma vojaki v Vietnamu niso spoštovali. 13. junija 1973 sta v imenu obeh držav podpisala sporazum, ki je obe državi zavezal k izvajanju pariškega sporazuma, podpisanega januarja istega leta.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1483 se je rodil italijanski diplomat in kardinal Gasparo Contarini.

Leta 1535 se je rodil japonski vladar Niva Nagahide.

Leta 1591 je umrl papež Gregor XIV., s pravim imenom Niccolo Sfondrato.

Leta 1594 je umrl angleški katoliški kardinal William Cardinal Allen.

Leta 1655 je umrl judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik Josip Salomon Delmedigo.

Leta 1663 se je rodil francosko-avstrijski general Eugene Savojski.

Leta 1791 je umrl ruski politik in vojskovodja Grigorij Aleksandrevič Potemkin.

Leta 1793 so obglavili eno najbolj osovraženih francoskih kraljic, Marijo Antonieto, ženo Ludvika XVI., in hčer avstrijske cesarice Marije Terezije.

Leta 1801 se je rodil general in hrvaško-slavonsko-dalmatinski ban Josip Jelačić, vnet privrženec ilirskega gibanja.

Leta 1813 se je začela bitka pri Leipzigu, imenovana tudi bitka narodov. Spopadlo se je 185.000 Napoleonovih vojakov in 350.000 vojakov Avstrije, Prusije, Rusije in Švedske.

Leta 1834 je bila londonska palača Westminster skoraj v celoti požgana.

Leta 1841 se je rodil japonski guverner Koreje, princ Hirobumi Ito.

Leta 1846 so v ZDA izvedli prvi večji operativni poseg pod narkozo, operacijo je izvedel John Waren, ki je uporabil eter.

Leta 1863 se je rodil britanski državnik sir Joseph Austen Chamberlain, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1925.

Leta 1869 so v Angliji ustanovili prvi kolidž za ženske, Girton College v Cambridgeu.

Leta 1886 se je rodil prvi izraelski premier David Ben-Gurion.

Leta 1890 se je rodil junak irskega boja za neodvisnost Michael Collins, ki je v letih 1919-1921 vodil drzno gverilsko vojno proti Angliji.

Leta 1908 se je rodil albanski politik Enver Hoxha, ki je bil deset let predsednik albanske vlade, od leta 1954 pa prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Albanije.

Leta 1912 sta bolgarska pilota Radul Milkov in Prodan Toprakčiev izvedla prvo bombandiranje iz letal v zgodovini.

Leta 1914 se je rodil afganistanski vladar Zahir Šah.

Leta 1940 je Benjamin O. Davis Sr. postal prvi afroameriški general v vojski ZDA.

Leta 1940 je bil ustanovljen varšavski geto.

Leta 1941 je Hideki Tojo sestavil novo japonsko vlado.

Leta 1945 je bila pri OZN ustanovljena Organizacija za hrano in kmetijstvo FAO.

Leta 1946 so v Nürnbergu obesili deset nacističnih visokih uradnikov, obsojenih vojnih zločinov. To so bili Hans Frank, Wilhelm Frick, Alfred Jodl, Ernst Kaltenbrunner, Wilhelm Keitel, Joachim von Ribbentrop, Alfred Rosenberg, Fritz Sauckel, Arthur Seyss-Inquart in Julius Streicher.

Leta 1949 je Nikos Zahiariadis, vodja komunistične partije Grčije, objavil začasno premirje, s čimer se je končala grška državljanska vojna.

Leta 1951 je bil prvi premier Pakistana Liakvat Ali Kan ubit v Ravalpindiju.

Leta 1959 je umrl ameriški general in politik George Catlett Marshall, znan predvsem po Marshallovem planu, načrtu ameriške gospodarske pomoči po drugi svetovni vojni. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1964 so na Kitajskem prvič preizkusili jedrsko orožje.

Leta 1970 je bil Anvar Sadat izvoljen za predsednika Egipta.

Leta 1975 so indonezijske čete ubile pet avstralskih televizijskih poročevalcev, ki so bili nastanjeni v mestu Balibo v takratnem Portugalskem Timorju, zdaj Vzhodnem Timorju.

Leta 1978 so za papeža izvolili krakovskega nadškofa Karola Wojtylo. Postal je prvi neitalijanski papež po 456 letih in prevzel ime Janez Pavel II.

Leta 1981 je umrl izraelski politik in general Moše Dajan.

Leta 1984 je bil Desmond Tutu dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1987 je v t. i.. veliki nevihti 1987, ki se je iz Francije premaknila v Veliko Britanijo, v močnem neurju z vetrom umrlo 23 ljudi na jugu Anglije.

Leta 1991 je George Jo Hennard v teksaškem Killeenu v kafeteriji Luby’s ubil 23 in ranil 19 ljudi.

Leta 1992 je yorška vojvodinja Sarah Ferguson tožila francoske tabloide, ker so ti objavili njene fotografije, ko se je na francoski rivieri sončila zgoraj brez, njen takratni ljubimec – teksaški milijonar John Bryan pa ji je lizal prste, in zahtevala 1,4 milijona dolarjev.

Leta 1996 je bilo v poskusu, da bi 47 tisoč ljubiteljev nogometa obiskalo tekmo na stadionu Mateo Flores v Gvatemala Cityju, ki sprejme 36 tisoč obiskovalcev, ubitih 84 ljudi, več kot 180 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1998 je umrl ameriški internetni pionir Jon Postel.

Leta 2001 so ameriška letala v Kabulu pomotoma bombandirala skladišče Rdečega križa.

Leta 2004 je umrl Pierre Salinger, tiskovni predstavnik v Beli hiši, ko je ZDA predsedoval John F. Kennedy.