Leta 1959 je v Washingtonu umrl general ameriške vojske in notranji minister, najbolj znan po vodenju zavezniških enot v II. svetovni vojni, ter po svojem delu o povojni obnovi Evrope – t. i. Marshallovem načrtu, George Catlett Marshall.
Rodil se je 31. decembra 1880 v Uniontownu v Pennsylvaniji. Šolal se je na vojaškem inštitutu Virginia, po diplomi pa je leta 1901 stopil v vojsko in služil tako v prvi kot drugi svetovni vojni do upokojitve leta 1945. do začetka prve svetovne vojne je deloval na Filipinih, med vojno pa je načrtoval operacije zavezniških vojakov.
Med vojno je reorganiziral ameriško vojsko in jo pripravil za bojevanje, napisal je tudi dokument, ki je postal ključna strategija za vse zavezniške operacije v Evropi, izbral je Dwighta Eisenhowerja za poveljnika vojske v Evropi ter načrtoval operacijo Overlord – invazijo na Normandijo. Leta 1943 ga je Time Magazine imenoval za moškega leta. Kljub upokojitvi takoj po vojni, je ostal delaven na področju vojske. Po vojni so ga poslali na Kitajsko, da bi sodeloval v mirovnih pogovorih med nacionalisti in komunisti, ki so se spopadali. Januarja 1947 so ga zaradi neuspeha odpoklicali nazaj v ZDA in ga imenovali za notranjega ministra. Kmalu potem, 5. junija 1947, je imel na univerzi Harvard govor o obnovi Evrope, ki je postal znan kot Marshallov načrt.
Zaradi načrta ga je Time imenoval za moškega leta, leta 953 pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Marshall je nasprotoval, da bi ZDA priznale državo Izrael. Leta 1949 je odstopil in postal predsednik ameriškega nacionalnega Rdečega križa, a so ga že leto dni kasneje imenovali na položaj ministra za obrambo. Delo ministra je opravljal manj kot leto, ko se je za vedno upokojil iz politike. Umrl je v petek, 16. oktobra 1959, pokopali pa so ga na pokopališču Arlington. Sicer pa je bil Marshall dvakrat poročen. Prvič se je poročil leta 1902 z Elizabeth Carter Cole. Njegova prva žena je leta 1927 umrla, tri leta kasneje pa se je poročil s Katherine Boyce Tupper.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 1483 se je rodil italijanski diplomat in kardinal Gasparo Contarini.
Leta 1535 se je rodil japonski vladar Niva Nagahide.
Leta 1591 je umrl papež Gregor XIV., s pravim imenom Niccolo Sfondrato.
Leta 1594 je umrl angleški katoliški kardinal William Cardinal Allen.
Leta 1655 je umrl judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik Josip Salomon Delmedigo.
Leta 1663 se je rodil francosko-avstrijski general Eugene Savojski.
Leta 1791 je umrl ruski politik in vojskovodja Grigorij Aleksandrevič Potemkin.
Leta 1793 so obglavili eno najbolj osovraženih francoskih kraljic, Marijo Antonieto, ženo Ludvika XVI., in hčer avstrijske cesarice Marije Terezije.
Leta 1801 se je rodil general in hrvaško-slavonsko-dalmatinski ban Josip Jelačić, vnet privrženec ilirskega gibanja.
Leta 1813 se je začela bitka pri Leipzigu, imenovana tudi bitka narodov. Spopadlo se je 185.000 Napoleonovih vojakov in 350.000 vojakov Avstrije, Prusije, Rusije in Švedske.
Leta 1834 je bila londonska palača Westminster skoraj v celoti požgana.
Leta 1841 se je rodil japonski guverner Koreje, princ Hirobumi Ito.
Leta 1846 so v ZDA izvedli prvi večji operativni poseg pod narkozo, operacijo je izvedel John Waren, ki je uporabil eter.
Leta 1863 se je rodil britanski državnik sir Joseph Austen Chamberlain, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1925.
Leta 1869 so v Angliji ustanovili prvi kolidž za ženske, Girton College v Cambridgeu.
Leta 1886 se je rodil prvi izraelski premier David Ben-Gurion.
Leta 1890 se je rodil junak irskega boja za neodvisnost Michael Collins, ki je v letih 1919-1921 vodil drzno gverilsko vojno proti Angliji.
Leta 1908 se je rodil albanski politik Enver Hoxha, ki je bil deset let predsednik albanske vlade, od leta 1954 pa prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Albanije.
Leta 1912 sta bolgarska pilota Radul Milkov in Prodan Toprakčiev izvedla prvo bombandiranje iz letal v zgodovini.
Leta 1914 se je rodil afganistanski vladar Zahir Šah.
Leta 1940 je Benjamin O. Davis Sr. postal prvi afroameriški general v vojski ZDA.
Leta 1940 je bil ustanovljen varšavski geto.
Leta 1941 je Hideki Tojo sestavil novo japonsko vlado.
Leta 1945 je bila pri OZN ustanovljena Organizacija za hrano in kmetijstvo FAO.
Leta 1946 so v Nürnbergu obesili deset nacističnih visokih uradnikov, obsojenih vojnih zločinov. To so bili Hans Frank, Wilhelm Frick, Alfred Jodl, Ernst Kaltenbrunner, Wilhelm Keitel, Joachim von Ribbentrop, Alfred Rosenberg, Fritz Sauckel, Arthur Seyss-Inquart in Julius Streicher.
Leta 1949 je Nikos Zahiariadis, vodja komunistične partije Grčije, objavil začasno premirje, s čimer se je končala grška državljanska vojna.
Leta 1951 je bil prvi premier Pakistana Liakvat Ali Kan ubit v Ravalpindiju.
Leta 1964 so na Kitajskem prvič preizkusili jedrsko orožje.
Leta 1970 je bil Anvar Sadat izvoljen za predsednika Egipta.
Leta 1975 so indonezijske čete ubile pet avstralskih televizijskih poročevalcev, ki so bili nastanjeni v mestu Balibo v takratnem Portugalskem Timorju, zdaj Vzhodnem Timorju.
Leta 1978 so za papeža izvolili krakovskega nadškofa Karola Wojtylo. Postal je prvi neitalijanski papež po 456 letih in prevzel ime Janez Pavel II.
Leta 1981 je umrl izraelski politik in general Moše Dajan.
Leta 1984 je bil Desmond Tutu dobil Nobelovo nagrado za mir.
Leta 1987 je v t. i.. veliki nevihti 1987, ki se je iz Francije premaknila v Veliko Britanijo, v močnem neurju z vetrom umrlo 23 ljudi na jugu Anglije.
Leta 1991 je George Jo Hennard v teksaškem Killeenu v kafeteriji Luby’s ubil 23 in ranil 19 ljudi.
Leta 1992 je yorška vojvodinja Sarah Ferguson tožila francoske tabloide, ker so ti objavili njene fotografije, ko se je na francoski rivieri sončila zgoraj brez, njen takratni ljubimec – teksaški milijonar John Bryan pa ji je lizal prste, in zahtevala 1,4 milijona dolarjev.
Leta 1996 je bilo v poskusu, da bi 47 tisoč ljubiteljev nogometa obiskalo tekmo na stadionu Mateo Flores v Gvatemala Cityju, ki sprejme 36 tisoč obiskovalcev, ubitih 84 ljudi, več kot 180 pa jih je bilo ranjenih.
Leta 1998 je umrl ameriški internetni pionir Jon Postel.
Leta 2001 so ameriška letala v Kabulu pomotoma bombandirala skladišče Rdečega križa.
Leta 2004 je umrl Pierre Salinger, tiskovni predstavnik v Beli hiši, ko je ZDA predsedoval John F. Kennedy.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje