se je v Brežicah rodil Željko Ražnatović - Arkan, srbski "poklicni kriminalec", kasneje pa paravojaški vodja in obtoženec za vojne zločine.

Že v najstniških letih se je Ražnatović začel ukvarjati z manjšimi kriminalnimi dejanji, v 70. in 80. letih pa je bil na Interpolovem seznamu najbolj izkanih zločincev zaradi ropov in umorov v različnih evropskih državah.

Kasneje je Arkana - vzdevek si je v 70. letih nadel po imenu iz enega od ukradenih potnih listov, ki jih je redno uporabljal - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu obtožilo zločinov proti človečnosti, med drugim tudi za vodilno vlogo pri izvajanju genocida.

Kot je znano, je v začetku 90. let Arkan ustanovil paravojaško enoto Tigri, ki so jo najprej sestavljali v glavnem huligani, tako kot Ražnatović goreči navijači beograjskega kluba Crvena zvezda, nato pa je enota dobila na tisoče dobro izurjenih in s sodobnim orožjem opremljenih članov.

Arkan je še pred začetkom sojenja za zločine proti človečnosti leta 2000 umrl v atentatu, a nekateri teoretiki zarote ugibajo, da je še vedno živ in se skriva v gozdovih ... Njegova vdova je razvpita srbska turbofolk pevka Svetlana Ražnatović - Ceca, s katero sta se mu v zakonu rodila dva otroka. Sicer ima Arkan devet potomcev s petimi različnimi ženskami.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 69 je po prvi bitki pri Bedriacumu Vitellius postal rimski cesar.

Leta 1080 je umrl danski kralj Harald III.

Leta 1492 sta španska kraljica in kralj s Krištofom Kolumbom podpisala pogodbo, s katero je dobil dovoljenje, da odpotuje v Azijo po začimbe.

Leta 1711 je umrl svetorimski cesar Jožef I.

Leta 1790 je umrl ameriški državnik, pisatelj in izumitelj Benjamin Franklin. Bil je pomembna in vsestranska osebnost v obdobju ustanovitve ZDA in njihovega boja za neodvisnost. Izumil je tudi strelovod.

Leta 1837 se je rodil ameriški bankir John Pierpont Morgan, ustanovitelj ene največjih in najmočnejših bank v ZDA J. P. Morgan & Co.

Leta 1894 se je rodil Nikita Hruščov, ki je bil na čelu sovjetske partije in vlade od Stalinove smrti leta 1953 do leta 1964. Zavzemal se je predvsem za mirno sožitje med narodi. Umrl je leta 1971.

Leta 1936 je umrl nizozemski premier Charles Ruijs de Beerenbrouck.

Leta 1937 je bil na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Na njem so sprejeli manifest s stališči do vseh najpomembnejših političnih vprašanj tistega časa, ki povezuje razredno vprašanje z nacionalnim. Stranka se je leta 1952 preimenovala v Zvezo komunistov Slovenije.

Leta 1941 so v Beogradu na poveljstvu druge nemške armade podpisali kapitulacijo jugoslovanske vojske, kralj in vlada pa sta že pred tem pobegnila iz države. Brezpogojno kapitulacijo sta podpisala nekdanji zunanji minister Cincar Marković in divizijski general Janković.

Leta 1942 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Jean Perrin.

Leta 1945 je ameriški polkovnik Boris T. Pash v nemškem mestu Strassfurt zasegel pol tone urana, s čimer je želel preprečiti Sovjetom, da bi izdelali atomsko bombo.

Leta 1946 se je rodil nemški biolog in dobitnik Nobelove nagrade za medicino Georges J. F. Kohler.

Leta 1948 je umrl japonski premier baron Kantaro Suzuki.

Leta 1961 je okoli 1.400 kubanskih beguncev pod vodstvom Cie izvedlo neuspešno invazijo v Prašičjem zalivu na Kubi. Američani so napadli, ker so izvedeli, da ima Sovjetska zveza na Kubi jedrsko orožje. Po tem dogodku je sovjetski predsednik Nikita Hruščov obljubil, da bo orožje umaknil, ameriški predsednik John F. Kennedy pa, da ZDA ne bodo napadle Kube in da bo umaknil jedrsko orožje iz Turčije. Kubanska kriza velja za najnevarnejši trenutek hladne vojne.

Leta 1964 je na svetovnem sejmu podjetje Ford Motor Company predstavilo nov model avtomobila – ford mustang.

Leta 1964 je Jerrie Mock postala prva ženska, ki je obletela svet.

Leta 1969 je bil Sirhan Sirhan obsojen za umor Roberta F. Kennedyja.

Leta 1969 so na Češkoslovaškem odpustili vodjo komunistične stranke Alexandra Dubčka.

Leta 1970 se je Apollo 13 po nesreči vrnil na Zemljo.

Leta 1975 so Rdeči Kmeri zavzeli kamboško prestolnico Phnom Penh in prisilili vlado k vdaji.

Leta 1982 so v Kanadi angleško kraljico Elizabeto II. razglasili za kraljico Kanade.

Leta 1994 je umrl ameriški nevrobiolog in nobelovec Roger Wolcott Sperry.

Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hublom in Torstenom Nilsom Wieslom leta 1981 dobil Nobelovo nagrado za medicino. Rodil se je 20. avgusta 1913 v Hartfordu, ameriška zvezna država Connecticut. Njegova starša sta bila Francis Bushnell in Florence Kraemer Sperry, Roger pa je imel tudi brata Russlla Loomisa.

Ko je bil Roger star 11 let, mu je umrl oče. Po končani srednji šoli je Sperry nadaljeval šolanje na kolidžu Oberlin. Leta 1935 je diplomiral iz angleškega jezika, dve leti kasneje pa je magistriral iz psihologije. Leta 1941 je doktoriral na univerzi v Chicagu.

Postdoktorske raziskave je opravljal skupaj s Karlom Lashleyjem na univerzi Harvard. Preden se je začel ukvarjati s svojimi raziskavami, so znanstveniki ugotovili, da je velik del možganov nediferenciran in zamenljiv. V svojih prvih raziskavah je Sperry želel dokazati, da se znanstveniki motijo in da se možgani, ko so enkrat razviti, ne spreminjajo, možganske celice pa ne nastajajo več.

V svojem delu, za katero je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za medicino, je Sperry ločil corpus callosum – del možganov, ki prenaša signale med levo in desno možgansko polovico, da bi pozdravil epilepsijo. Skupaj s svojimi sodelavci je nato epileptike testiral na različne načine in z nalogami, za katere se je vedelo, da jih opravlja določena polovica možganov – ali leva ali desna. Dokazali so, da imata obe polovici možganov neodvisno zavest.

Leta 1949 se je Sperry poročil z Normo Gay Deupree, s katero sta imela sina Glenna Michaela in hčerko Janet Hope.

Leta 2002 so bili v Afganistanu ubiti štirje kanadski vojaki. Nanje sta streljali dve letali F-16 ameriške vojske. Te štiri smrtne žrtve so prve kanadske vojaške žrtve po korejski vojni.