Za prevlado nad Indonezijo so se bojevale številne evropske trgovske velesile in v nekaj desetletjih je to v celoti uspelo Nizozemski vzhodnoindijski družbi.

Med Napoleonovimi vojnami je večina otokov pripadla Veliki Britaniji. V začetku 20. stoletja se je okrepilo narodno osvobodilno gibanje proti kolonialni oblasti. Japonska zasedba je le še okrepila narodno zavest. Neodvisnost Indonezije so Nizozemci priznali šele 28. decembra 1948 na konferenci v Haagu.

Republika Indonezija je velik arhipelag, ki leži med jugovzhodnim Azijskim polotokom in Avstralijo, med Indijskim in Tihim oceanom. Sestavljajo ga štirje veliki otoki (Borneo, Sumatra, Celebes in Java) in 13.000 manjših otočkov. Meji na Malezijo na otoku Borneo, na Papuo Novo Gvinejo na otoku Nova Gvineja in na Vzhodni Timor na otoku Timor.

Narodno geslo države je Bhinneka Tunggal Ika, kar v stari javanščini pomeni Enotnost v različnosti. Po površini je 15. država na svetu in meri 1.919.440 kvadratnih kilometrov, po prebivalstvu pa je 4. na svetu. Leta 2003 je imela 234.893.453 prebivalcev, kar je 119 ljudi na kvadratni kilometer. Glavno mesto je Džakarta, jezik je indonezijščina, valuta pa rupija. Državna himna nosi naslov Indonesia Raya.

Upravno je razdeljena na 27 provinc, dve posebni ozemlji ter ozemlje glavnega mesta. Province so razdeljene na okraje, ki se še naprej delijo na podokraje in občine. Province so: Bali, Bangka - Belitung, Banten, Bengkulu, Osrednja Java, Osrednji Kalimantan, Osrednji Sulavesi, Vzhodna Java, Vzhodni Kalimantan, Vzhodna Nusa Tenggara, Severna Sumatra, Gorontalo, Džambi, Lampung, Maluku, Severni Maluku, Severni Sulavesi, Severna Sumatra, Papua (Irian Džaja), Riau, Jugovzhodni Sulavesi, Južni Kalimantan, Južni Sulavesi, Južna Java, Zahodni Kalimantan, Zahodna Nusa Tenggara in Zahodna Sumatra. Posebni ozemlji sta Aceh in Jogjakarta. Ozemlje glavnega mesta je Džakarta.

Po veri je 87 odstotkov vseh prebivalcev muslimanov, drugi so hindujci in budisti. Pogosti so potresi in vulkanski izbruhi. Podnebje je ekvatorialno z močnim vplivom monsunov. Večja mesta so Surabaja, Bandung in Medan.

Gojijo riž, koruzo, maniok, arašide, banane, kavo, čaj, kavčuk, kopro, palme, sladkorni trs, sojo in tobak. Prebivalci se ukvarjajo z ribištvom. V Indoneziji so tudi nahajališča nafte in zemeljskega plina. Po pridobivanju kositra je tretja država sveta, ima nikelj, baker, boksit, zlato, srebro in diamante. Razvita je kemična, živilska, lesna, oblačilna, tobačna in težka industrija. Država izvaža nafto, zemeljski plin in derivate, kavčuk, les, palmovo olje, kavo, kositer, tobak, čaj, kapro in začimbe.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1601 se je rodil francoski pravnik, matematik in fizik Pierre de Fermat.

Leta 1629 se je rodil poljski kralj Jan III. Sobieski.

Leta 1786 je v Potsdamu umrl pruski kralj Friderik II. Veliki, imenovan tudi Stari Fric, ki je Prusijo uvrstil med evropske velesile. Rodil se je leta 1712 v Berlinu.

Leta 1786 se je rodil lovec, stezosledec, trgovec in politik David Davy Crockett, ki je že v času življenja postal legenda Divjega zahoda. Padel je v bitki za Alamo leta 1836.

Leta 1807 so odprli poštno parniško linijo na Hudsonu med New Yorkom in Albanyjem. Prvi parnik Clermont je zgradil konstruktor Robert Fulton.

Leta 1844 se je rodil etiopski neguš negasti Menelik II.

Leta 1876 se je rodil srbski častnik Dragutin Dimitrijević – Apis.

Leta 1887 se je rodil avstrijski cesar Karel I.

Leta 1916 se je končala šesta soška ofenziva, ki se je začela 6. avgusta 1916.

Leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen slovenski Narodni svet.

Leta 1924 se je rodil slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1940 so Nemci začeli s totalno blokado Velike Britanije. Bitka za Britanijo je potekala vse poletje tega leta. Najhuje je bilo konec avgusta in prva polovica septembra, ko so Nemci neprestano pošiljali bombnike nad britanska mesta. Zračna vojna za Veliko Britanijo oziroma Orlov prijem, kot so jo imenovali, se Nemcem ni posrečila. Potekala je na različne načine: v množičnih pomorsko-letalskih bitkah, z napadi na pristanišča in konvoje, s podmorniškimi napadi, majhnimi torpedi in diverzantskimi akcijami potapljačev.

Leta 1942 se je začela angleško-francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.

Leta 1943 so anglo-ameriške oborožene sile zavzele Messino in takoj za tem še Sicilijo.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Chartres in Orléans.

Leta 1950 so zavezniki razpustili koncern IG Farben.

Leta 1960 je Gabon postal neodvisna država.

Leta 1987 je Rudolf Hess, eden najtesnejših sodelavcev Adolfa Hitlerja, v zaporu naredil samomor. Hessa so po koncu vojne na nürnberškem procesu zaradi načrtovanja in vodenja agresivne vojne, zločinov proti miru, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu obsodili in ga zaprli v berlinsko trdnjavo Spandau. Hess, ki se je imel za Hitlerjevega posvojenca, je dobil dosmrtno ječo.Nekajkrat je poskušal narediti samomor, 17. avgusta leta 1987 mu je to tudi uspelo - obesil se je s kablom svoje svetilke. Star je bil 93 let. Na hitro so ga kremirali in pokopali v neoznačen grob.

Leta 1988 je v letalski nesreči v pakistanskem Bahavalpurju umrl pakistanski predsednik Zia Ul Hak. Poleg njega so v nesreči umrli še ameriški veleposlanik Arnolf Raphael, ameriški vojaški ataše, vodja ISI-ja general Aktar Abdul Rahman in 28 drugih ljudi.

Leta 1991 so posmrtne ostanke Friderika II. prenesli iz Hechingena v Potsdam in tako natanko 205 let po smrti izpolnili njegovo oporoko.

Leta 1999 je potres v severozahodni Turčiji zahteval 17.000 žrtev.