Hess je rodil nemškemu očetu in grški materi v egiptovski Aleksandriji in je bil eden izmed štirih otrok.

Družina se je preselila v Nemčijo leta 1908, Hess pa je sodeloval že v 1. svetovni vojni, kjer je kot vojak dobil odlikovanje železni križec druge stopnje. V vojni je bil tudi huje poškodovan.

Predan Hitlerju
Ko je Hess prvič slišal govoriti Hitlerja, je postal zasvojen z nacizmom in predan nacističnemu voditelju. Kot osebni Hitlerjev tajnik je prepisoval in delno urejal Hitlerjevo knjigo Moj boj, postal pa je Hitlerjev namestnik. Hess se je poročil leta 1927 s 27-letno študentko Ilso Pröhl. Z njo je imel sina Wolfa Rüdiger Hessa, ki je umrl leta 2001.

V prvih letih naacističnega gibanja je imel Hess veliko vlogo, ko pa so nacisti začeli prihajati na oblast, pa je začel ostajati vse bolj v ozadju. V ospredje so začeli prihajati Hermann Göring, Joseph Goebbels in Heinrich Himmler.

Večkrat je poskušal narediti samomor
Na povojnem nürnberškem procesu so Hessa zaradi načrtovanja in vodenja agresivne vojne, zločinov proti miru, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu obsodili in ga zaprli v berlinsko trdnjavo Spandau. Hess, ki se je imel za Hitlerjevega posvojenca, je dobil dosmrtno ječo. Že prej je poskušal narediti samomor, 17. avgusta 1987 pa mu je to tudi uspelo - obesil se je s kablom svoje svetilke. Hessa so kremirali in pokopali v neoznačen grob.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1601 se je rodil francoski pravnik, matematik in fizik Pierre de Fermat.

Leta 1629 se je rodil poljski kralj Jan III. Sobieski.

Leta 1786 je v Potsdamu umrl pruski kralj Friderik II. Veliki, imenovan tudi Stari Fric, ki je Prusijo uvrstil med evropske velesile. Rodil se je leta 1712 v Berlinu.

Leta 1786 se je rodil lovec, stezosledec, trgovec in politik David Davy Crockett, ki je že v času življenja postal legenda Divjega zahoda. Padel je v bitki za Alamo leta 1836.

Leta 1807 so odprli poštno parniško linijo na Hudsonu med New Yorkom in Albanyjem. Prvi parnik Clermont je zgradil konstruktor Robert Fulton.

Leta 1844 se je rodil etiopski neguš negasti Menelik II.

Leta 1876 se je rodil srbski častnik Dragutin Dimitrijević – Apis.

Leta 1887 se je rodil avstrijski cesar Karel I.

Leta 1916 se je končala šesta soška ofenziva, ki se je začela 6. avgusta 1916.

Leta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen slovenski Narodni svet.

Leta 1924 se je rodil slovenski matematik Rajko Jamnik.

Leta 1940 so Nemci začeli totalno blokado Velike Britanije. Bitka za Britanijo je potekala vse poletje tega leta. Najhuje je bilo konec avgusta in v prvi polovici septembra, ko so Nemci nenehno pošiljali bombnike nad britanska mesta. Zračna vojna na Veliko Britanijo oziroma Orlov prijem, kot so jo imenovali, se Nemcem ni posrečila. Potekala je na različne načine: v množičnih pomorsko-letalskih bitkah, z napadi na pristanišča in konvoje, s podmorniškimi napadi, z majhnimi torpedi in diverzantskimi akcijami potapljačev.

Leta 1942 se je začela angleško-francosko-sovjetska konferenca v Moskvi.

Leta 1943 so anglo-ameriške oborožene sile zavzele Messino in takoj za tem še Sicilijo.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Chartres in Orléans.

Leta 1945 je nekdanja nizozemska kolonija Indonezija razglasila neodvisnost, ki pa je Nizozemska ni priznala še tri leta.

Leta 1950 so zavezniki razpustili koncern IG Farben.

Leta 1960 je Gabon postal neodvisna država.

Leta 1988 je v letalski nesreči v pakistanskem Bahavalpurju umrl pakistanski predsednik Zia Ul Hak. Poleg njega so v nesreči umrli še ameriški veleposlanik Arnolf Raphael, ameriški vojaški ataše, vodja ISI-ja general Aktar Abdul Rahman in 28 drugih ljudi.

Leta 1991 so posmrtne ostanke Friderika II. prenesli iz Hechingena v Potsdam in tako natanko 205 let po smrti izpolnili njegovo oporoko.

Leta 1999 je potres v severozahodni Turčiji zahteval 17.000 žrtev.