Simon Bolivar se je rodil v Caracasu v bogati aristokratski družini 24. julija 1783. Z denarjem, ki ga je družina dobila iz rudnikov zlata, je financiral revolucije v Južni Ameriki. Po smrti svojih staršev je Bolivar leta 1799 odpotoval v Španijo, kjer se je leta 1802 poročil z Marío Tereso Rodríguez del Toro y Alaysa, ki je z njim odpotovala v Venezuelo in tam umrla zaradi rumene mrzlice.

Leta 1804 se je vrnil v Evropo, tri leta kasneje pa znova odpotoval v domovino, kjer se je pridružil revolucionarjem, ki so se borili proti španskemu kralju Juanu, ki je prišel leta 1808 na oblast s pomočjo Napoleona. Junta v Caracasu se je leta 1810 osamosvojila in Bolivar je odšel v Anglijo na diplomatsko misijo.

V Caracas se je vrnil leto kasneje, leta 1812 pa se je vodja junte Francisco de Miranda predal, zato je moral Bolivar pobegniti v Cartageno de Indias. Med tem časom je napisal Manifest Cartagene. 14. maja 1813 je vodil napad na Venezuelo, devet dni kasneje je zavzel Merido in 9. junija še Trujillo. 15. junija je narekoval slavni dekret o vojni do smrti (Decreto de Guerra a Muerte). 6. avgusta je vstopil v Caracas, kjer so ga razglasili za el libertadorja. Razglasil je drugo venezuelsko republiko, ki pa je delovala le leto dni. Po padcu je s svojimi vojaki napadel Bogoto in jo še istega leta zasedel.

Zaradi nasprotovanj več politikov in vojakov v Cartageni je Bolivar leta 1815 pobegnil na Jamajko in prosil haitskega voditelj Alexandra Petiona za pomoč. S pomočjo Haitijcev je leta 1816 pristal v Venezueli in zasedel mesto Angostura, ki so ga kasneje preimenovali v Ciudad Bolivar. Do leta 1819 je osvojil veliko ozemlja, ki je dotlej pripadalo španski kroni.

7. septembra 1821 je ustanovil Gran Columbio – federacijo, ki je pokrivala večino sedanje Venezuele, Kolumbije, Paname in Ekvadorja. Bolivar je postal predsednik, Francisco de Paula Santander pa podpredsednik. Perujski kongres ga je 10. februarja 1824 imenoval za perujskega diktatorja, kar je Bolivarju omogočilo, da popolnoma reorganizira politično in vojaško administracijo. 6. avgusta 1825 je bila v Bolivarjevo čast ustanovljena Republika Bolivija. 27. avgusta 1828 se je razglasil za diktatorja celotne Gran Columbie. Mesec dni kasneje so ga poskušali ubiti, kar je Bolivarja zelo prizadelo. Nemiri v državi so se stopnjevali, zato je Bolivar 27. aprila 1830 odstopil z mesta predsednika.

Umrl je v Santa Marti v Kolumbiji 17. decembra 1830 zaradi tuberkuloze. Njegove posmrtne ostanke so leta 1842 prenesli v Caracas, kjer so mu tudi postavili spomenik.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 283 je bil za papeža izvoljen sveti Kaj.

Leta 384 je bil za papeža izvoljen sveti Siricij.

Leta 1187 je umrl papež Gregor VIII., s pravim imenom Albert de Mora.

Leta 1538 je papež Pavel III. izobčil angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1586 je na Japonskem začel vladati 107. vladar po vrsti Go Jozej.

Leta 1663 je umrla kraljica Nzinga, ki je vladala v Ndongu in Matambi.

Leta 1734 se je rodila portugalska kraljica Maria I.

Leta 1777 je Francija kot prva država na svetu priznala Združene države Amerike.

Leta 1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. Odkril je elektrolizo in pri tem natrij, kalij, kalcij, stroncij, barij in magnezij v elementarni obliki.

Leta 1807 je Napoleon Bonaparte uvedel gospodarsko zaporo Anglije.

Leta 1862 je Ulysses S. Grant izdal splošno odločbo številka 11, s katero je iz ameriških zveznih držav Tennessee, Mississippi in Kentucky pregnal vse Jude.

Leta 1903 sta brata Orville in Willbur Wright prvič poletela z letalom. V zraku sta ostala 12 sekund in na višini treh metrov poletela 36 m.

Leta 1907 je umrl angleški fizik William Thompson Kelvin, ki je objavil več kot 300 del s področja termodinamike, elektrike in električne oscilacije.

Leta 1908 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Willard Frank Libby.

Leta 1909 je umrl belgijski kralj Leopold II.

Leta 1920 se je začela stavka rudarjev trboveljske premogokopne družbe.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcale na severni obali Bornea.

Leta 1961 so si Indijci prilastili mesto Goa, ki je bilo pod portugalsko upravo.

Leta 1961 je v požaru v cirkusu v brazilskem mestu Niteroi umrlo 323 ljudi.

Leta 1964 je umrl avstrijsko-ameriški fizik Victor Franz Hess, ki je leta 1936 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1967 je utonil avstralski premier Harold Holt.

Leta 1969 je ameriško letalstvo objavilo, da je njihova preiskava o neznanih letečih predmetih pokazala, da ni nobenega dokaza o zunajzemeljskih plovilih.

Leta 1971 se je s kapitulacijo pakistanske vojske v vzhodnem Pakistanu končala dveletna indijsko-pakistanska vojna.

Leta 1973 je ameriško združenje psihiatrov umaknilo homoseksualnost iz spiska duševnih bolezni.

Leta 1973 so arabski teroristi ugrabili ameriško letalo in ubili 31 ljudi.

Leta 1981 so Rdeče brigade v Veroni ugrabile ameriškega vojaškega poveljnika Jamesa Dozierja.

Leta 1983 je v londonski veleblagovnici Harrods eksplodirala podtaknjena bomba. Umrlo je pet ljudi.

Leta 1989 so v Braziliji prvič po 25 letih potekale svobodne volitve.

Leta 1997 je ukrajinsko letalo yakovlev-42 strmoglavilo v gorah v bližini grškega Katerininega. V nesreči je umrlo 70 ljudi.