Bil je sedmi in hkrati najmlajši otrok v družini Armelie in baptističnega duhovnika Walterja Newtona. Ime je dobil po guvernerju Louisiane Hueyju Longu. Ko je bil star tri leta, se je družina preselila v kalifornijski Oakland, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa se je vpisal na višjo tehnično šolo.

Vendar takrat mladi Newton še vedno ni znal brati, zato se je začel sam izobraževati. Med drugim je bral tudi Platonovo Republiko, ki jo je moral prebrati petkrat, da jo je razumel. Po končani tehnični šoli se je vpisal na kolidž Merritt, kjer je diplomiral iz umetnosti, obiskoval pa je tudi oaklandski kolidž in sanfranciško pravno fakulteto. Newton je trdil, da študira pravo, da bi tako postal boljši tat, saj je bil kot najstnik večkrat aretiran zaradi manjših prekrškov.

V kolidžu se je preživljal s pomočjo kraj različnih hiš v Oaklandu in na Berkeley Hillsu. Leta 1964 so ga obsodili za napad z orožjem, saj je na neki zabavi zabodel moškega. Obsojen je bil na šestmesečno zaporno kazen.

Že na oaklandskem kolidžu je postal aktiven član radikalne politične skupine. Pridružil se je afriško-ameriški zvezi in imel pomembno vlogo pri uvrščanju zgodovine temnopoltih v šolski kurikul. Bral je dela Frantza Fanona, Malcolma X, Mao Cetunga in Che Guevare. Že takrat je skupaj z Bobbyjem Sealom organiziral zvezo Črni panterji za samoobrambo, ki sta jo uradno ustanovila oktobra 1966.

Seale je bil izbran za vodjo, Newton pa je postal minister za obrambo. Skupaj sta se odločila, da je treba ustaviti nasilje policistov v Oaklandu, ki so ga izvajali nad temnopoltim prebivalstvom. Sestavila sta program, ki ga je podpirala temnopolta skupnost mesta.

Oboroženi člani Črnih panterjev so skupaj s policisti patruljirali po cestah. Newton je tudi sestavil in pomagal organizirati t. i. zajtrkovalni program, katerega namen je bil nahraniti stotine otrok, preden so se ti odpravili v šolo.

Leta 1968 so Newtona obtožili, da je umoril oaklandskega policista Johna Freya. Septembra istega leta so ga obsodili premišljenega uboja in ga obsodili na dve leti do 15 let zapora. Maja 1970 je prizivno sodišče v Kaliforniji sodbo razveljavilo in zahtevalo novo sojenje. Po dveh neveljavnih sodnih procesih so primer opustili.

Leta 1973 je izdal avtobiografijo Revolutionary Suicide. Medtem ko je bil v zaporu, je FBI polovil več članov gibanja, potem ko so ga izpustili, pa se je Newton osredotočil na zajtrkovalni program, podpiral je raziskovanje srpastih celic, zastonj hrano in čevlje.

Leta 1974 so proti njemu vložili več obtožnic, med drugim so ga obtožili, da je ubil 17-letno prostitutko Kathleen Smith. Ker ni prišel na zaslišanje, ga je FBI uvrstil na listo najbolj iskanih zločincev. Pobegnil je na Kubo, kjer je preživel tri leta. Leta 1977 se je vrnil domov in se soočil z obtožnico. Menil je, da mu bodo pravično sodili, saj se je “klima” v ZDA, medtem ko ga ni bilo, spremenila. Potem ko sta bili sojenji razveljavljeni, saj se porota ni mogla poenotiti glede njegove krivde, so ga oprostili umora prostitutke.

Leta 1985 so ga znova aretirali, tokrat zaradi poneverbe. Obtožen je bil goljufanja države in državnih skladov, saj denar, ki ga je dobival, ni šel za izobraževanje in programe prehrane, kot je bil njegov namen, ampak naj bi ga Črni panterji zapravili za alkohol in droge. Sodili mu niso nikoli, saj so Newtona 22. avgusta 1989 v Oaklandu ubili.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1600 so v Firencah kot heretika sežgali filozofa Giordana Bruna.

Leta 1609 je umrl toskanski nadvojvoda Ferdinando I. Medičejski.

Leta 1753 je temu dnevu na Švedskem sledil 1. marec, saj je tega leta država prevzela gregorijanski koledar in se odpovedala julijanskemu.

Leta 1781 se je rodil francoski zdravnik patolog Rene-Theophile Hyacinthe Laennec. Začel je avskultacijo s slušalko - tako velja za izumitelja stetoskopa.

Leta 1801 je bil za predsednika ZDA izvoljen Thomas Jefferson. Aaron Burr je volitve izgubil, vendar ga je spodnji dom ameriškega kongresa imenoval za podpredsednika države.

Leta 1817 se je rodil nizozemski kralj William III.

Leta 1854 se je rodil nemški industrialec Friedrich Alfred Krupp.

Leta 1863 se je rodil angleški premier David Lloyd George.

Leta 1867 je prva ladja zaplula in preplula Sueški prekop.

Leta 1888 se je rodil nemško-ameriški jedrski fizik Otto Stern, dobitnik Nobelove nagrade leta 1943. Umrl je leta 1969.

Leta 1909 je umrl apaški poglavar Goyathlay, bolj znan kot Geronimo.

Leta 1914 je muslimanska sveta knjiga Koran izšla v turščini.

Leta 1933 je prvič izšla revija Newsweek.

Leta 1933 se je s podpisom Blainovega zakona končala prohibicija v ZDA. Zaradi prohibicije ni bilo dovoljeno razpečevati, izdelovati ali piti pijače, ki bi imela več kot 0,5 odstotka alkohola.

Leta 1934 je umrl belgijski kralj Albert I.

Leta 1947 je v Sovjetski zvezi začel oddajati radio Glas Amerike (Voice of America).

Leta 1953 se je rodila ameriška manekenka Janice Dickinson.

Leta 1957 je v požaru v domu upokojencev v Warrentonu, ameriška zvezna država Misuri, umrlo 72 ljudi.

Leta 1958 je papež Pij XII. po televiziji razglasil sveto Klaro iz Assisija za svetnico.

Leta 1959 so izstrelili prvi vremenski satelit Vanguard 2, ki je bil namenjen za merjenje oblačnosti neba.

Leta 1962 je v Hamburgu v nevihti umrlo več kot 300 ljudi.

Leta 1972 je Volkswagnov hrošč postal najbolj prodajano vozilo na svetu. Predtem je bil to Fordov model T.

Leta 1972 je spodnji dom britanskega parlamenta sprejel zakon o priključitvi Velike Britanije k takratni Evropski gospodarski skupnosti.

Leta 1974 je nezadovoljni ameriški vojak Robert K. Preston ukradel helikopter in z njim lebdel nad Belo hišo.

Leta 1981 se je rodila ameriška igralka in dedinja hotelske verige Hilton Paris Hilton.

Leta 1989 je umrl francoski modni oblikovalec Guy Laroche.

Leta 1992 je sodišče v Milwaukeeju, ameriška zvezna država Wisconsin, obsodilo serijskega morilca Jeffreyja Dahmerja na dosmrtno ječo.

Leta 1995 je sodišče Colina Fergusona v šestih točkah obtožnice spoznalo za krivega umora. Ferguson je bil obtožen, da je decembra 1993 streljal na železniški postaji na Long Islandu. Dosodili so mu 201-letno zaporno kazen.

Leta 1995 se je končala vojna med Perujem in Ekvadorjem. Vojne je bilo konec zaradi mirovnega posredovanja Združenih narodov.

Leta 2004 je umrl mehiški predsednik José López Portillo y Pachecho.