se je v Londonu rodila Camilla Rosemary Shand poročena Mountbatten-Windsor, nekdaj Parker Bowles, vojvodinja Cornwallška in welška princesa, članica angleške kraljeve družine.

Camilla je druga žena waleškega princa in prestolonaslednika Charlesa. Njena starša sta major Bruce Shand, britanski vojaški častnik in trgovec z vinom, in Rosalind Cubitt, najstarejša hči Rolanda Calverta Cubitta, tretjega barona Ashcombe. Camilla ima eno sestro Annabel in brata Marka. Njena prababica Alice Keppel je bila ljubica Edvarda VII. (Charlesov prapradedek) in hkrati tudi njegova zadnja ljubezen. Vezi Camilline družine so tesno prepletene s kraljevo družino.

Že od malega so jo klicali Milla, svojo mladost je preživela v vasi Plumpton v Sussexu. Obiskovala je šolo Dumbrells v Sussexu, kasneje še šolo Queen's Gate v Kensingtonu, šolanje pa je končala v Švici.

V visoko družbo so jo vključili v Londonu leta 1965. V mladosti je leto dni delala pri londonskih dekoraterjih Sibyl Colefax & Johnu Fowlerju.

Leta 1973 se je poročila z Andrewom Parker-Bowlesom, prijateljem njenega sedanjega moža, s katerim ima dva otroka. Tom se je rodil leta 1974, Laura pa 1978. Camilla se je od Bowlesa ločila leta 1995.

Razmerje s Charlesom je začela leta 1970, ko sta se spoznala na tekmi pola. Razmerja je bilo konec leto dni kasneje, ker se Charles še ni želel poročiti z njo, ostala pa sta prijatelja. Leta 1980 se je Charles poročil z lady Diano Spencer. Ta je javno obtožila Camillo, da je kriva za razpad njenega zakona s Charlesom, zasebno pa jo je klicala rotvajler.

Romanca med Camillo in Charlesom je prišla na dan leta 1993 v tako imenovani aferi Camillagate, v kateri so v javnosti prišli zasebni telefonski pogovori med Camillo in Charlesom. Čeprav je njena rezidenca v Wiltshiru, vojvodinja večino časa preživi v Highgrove Housu in Clarence Housu, nekdanji rezidenci pokojne kraljice matere.

10. februarja 2005 sta Camilla in Charles objavila svojo zaroko in datum poroke – 8. april 2005, ki pa sta ga zaradi pogreba papeža Janeza Pavla II. prestavila na 9. april.

Po poroki je Camilla dobila naziv njena kraljevska visokost vojvodinja Cornwallška. Njen polni naziv pa se glasi: Camilla Her Royal Highness The Princess of Wales and Countess of Chester, Duchess of Cornwall, Duchess of Rothesay, Countess of Carrick, Baroness of Renfrew, Lady of the Isles, Princess of Scotland.

Camillin status v letnicah:
Gdč. Camilla Shand (do 1973)
Ga. Andrew Parker Bowles (1973-1995)
Ga. Camilla Parker Bowles (1995-2005)
Her Royal Highness The Duchess of Cornwall (uporablja povsod, razen na Škotskem) (2005-)
Her Royal Highness The Duchess of Rothesay (uporablja le na Škotskem) (2005-)

Ko bo ali če bo Charles nekoč zasedel tron, bo Camilla uporabljala titulo Njena kraljevska visokost princesa Consort, čeprav bo avtomatično postala kraljica in bi lahko uporabljala naziv kraljica Camilla.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 180 so v Scilliumu v severni Afriki ubili 12 kristjanov. To je prvi zapis o krščanstvu v tem delu sveta.

Leta 1399 je umrla poljska kraljica Jadwiga.

Leta 1683 se je začelo turško obleganje Dunaja.

Leta 1763 se je rodil nemško-ameriški podjetnik John Jacob Astor.

Leta 1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik Kruppovega koncerna. V Nemčiji je bilo Kruppovo podjetje, ustanovljeno leta 1811, vodilno v metalurški stroki. Po drugi svetovni vojni je bil lastnik podjetja obsojen zaradi podpore Hitlerjevemu režimu, delovanje podjetja je bilo prepovedano.

Leta 1790 je umrl škotski ekonomist in filozof Adam Smith.

Leta 1815 seje Napoleon v Rochefortu predal Britancem.

Leta 1867 je bila v sklopu Harvardske univerze ustanovljena prva zobozdravniška šola v Združenih državah Amerike.

Leta 1894 se je v Charleroiu rodil belgijski astronom, teolog in matematik Georges-Édouard Lemaître. Doktoriral je iz gradbeništva in astronomije. V Belgiji je postal profesor astrofizike na univerzi. Leta 1922 je bil posvečen v duhovnika. Znana je njegova teorija o kozmologiji. Najbolj zanimiva stran njegovih ugotovitev je, da so bile galaksije tem bliže druga drugi, čim dlje v preteklost gremo. Na začetku so bile stinsnjene v nekakšno kozmično jajce, oziroma v supet atom, ki je vseboval vso gmoto vesolja. To kozmično jajce je eksplodiralo v veliki eksploziji – big bang. Lemaitre je umrl 20. junija 1966.

Leta 1897 se je začela zlata mrzlica, potem ko so v Seattle prišli prvi zlatokopi iz mesta Klondike.

Leta 1898 so ameriške sile zasedle takrat še španski Santiago de Cuba.

Leta 1912 je umrl matematik in filozof Henri Poincare. Rodil se je 28. aprila 1854. Bil je predhodnik relativistične teorije, ukvarjal se je s teorijo verjetnosti, nebesno mehaniko in številnimi drugimi področji.

Leta 1915 se je začela druga soška ofenziva, ki se je končala 3. avgusta istega leta.

Leta 1917 je britanska kraljeva družina prevzela priimek Windsor.

Leta 1928 je umrl mehiški general in državnik, v letih 1920-1924 predsednik Mehike Álvaro Obregón.

Leta 1928 je umrl italijanski državnik Giovanni Giolitti.

Leta 1936 so se falangisti (fašisti, združeni v organizaciji Falanga), nezadovoljni generali in monarhisti odločili za nasilen upor proti zakoniti vladi. Na današnji dan leta 1936 je general Francisco Franco y Behamonde - poveljnik v Španskem Maroku, sprožil vstajo, ki se je razširila po vsej državi in prerasla v državljansko vojno. Uporniki, za katere se je uveljavil izraz nacionalisti, so načrtno stopnjevali strahovlado z umori republikancev in množičnimi pogoji civilnega prebivalstva. Španska državljanska vojna je opustošila velik del dežele in zahtevala dva milijona mrtvih. Končala se je s porazom ljudske fronte.

Leta 1937 se je med Kitajsko in Japonsko vnel spopad na mostu Marca Pola.

Leta 1944 je iz Halifaxa v Kanadi odrinil najobsežnejši konvoj v 2. svetovni vojni.

Leta 1945 se je v Potsdamu začelo vrhunsko srečanje treh velesil - ZDA, Velike Britanije in SZ, kjer so se Truman, Churchil in Atlee, ki je med konferenco postal britanski ministrski predsednik in Stalin sprejeli sklep o povojni Nemčiji, o njenih mejah, demilitaricaciji in reparaciji in nadaljevanju vojne proti Japonski. Na konferenci, ki je trajala do 2. avgusta, so sklenili, da ozemlje vzhodno od Odre in Tise pripade Poljski in Sovjetski zvezi. To je bila zadnja zavezniška konferenca.

Leta 1946 so po koncu političnega procesa usmrtili srbskega generala Dragoljuba »Dražo« Mihajlovića, vodjo monarhističnih četniških formacij v 2. svetovni vojni.

Leta 1955 so v kalifornijskem mestu Anaheim odprli Disneyland.

Leta 1962 so na poligonu v Nevadi opravili zadnji atmosferski jedrski poskus z bombo Mali deček.

Leta 1975 sta se pri prvem sodelovanju ameriških in sovjetskih vesoljskih strokovnjakov v orbiti se prvič uspešno združili ameriška vesoljska kapsula Apollo 18 in sovjetska Sojuz 19.

Leta 1979 je predsednik Nikaragve Anastasio Somoza Debayle odstopil in pobegnil v Miami.

Leta 1981 je ob zrušenju nadhoda v kansaškem hotelu Hyatt umrlo 114 ljudi.

Leta 1995 je borzni indeks Nasdaq prvič presegel vrednost 1.000.

Leta 1996 je ob strmoglavljenju Boeinga 747 v morje blizu Long Islanda v New Yorku življenje izgubilo230 ljudi.

Leta 1997 je bila po 117 letih razpuščena družba F.W. Woolworth.

Leta 1998 so po 80 letih v sanktpeterburški kapeli svete Katarine pokopali posmrtne ostanke carja Nikolaja II. in njegove družine.

Leta 1998 je na Papui Novi Gvineji cunami uničil 10 vasi in zahteval vsaj 1500 žrtev.

Leta 1998 so znanstveniki razvozlali genom bakterije, ki prenaša sifilis.