Rodila se je 2. maja 1729 v Settinu v Prusiji (zdaj Poljska). Rodila se je kot nemška princesa Sophie Auguste Friederike von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Pruski kralj Friderik II. si je prizadeval za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (poznejšim Petrom III.).

Ruska carica Elizabeta, ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta 1744 izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo. Sprejela je rusko pravoslavno vero in se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko. 1. septembra 1745 se je Katarina poročila s Petrom III. Zakon ni bil srečen.

Sama je kmalu postala priljubljena pri številnih političnih skupinah, ki so nasprotovale njenemu možu. Katarina je bila zelo izobražena in je sledila takratnemu političnemu dogajanju tako v Rusiji kot v preostali Evropi. Leta 1762 je po Elizabetini smrti Peter nasledil ruski prestol. Zaradi čudaškega obnašanja in nepremišljene zunanje in notranje politike (med drugim je prekinil zvezo s Prusijo, odpravil številne davke ter po pravicah izenačil pravoslavje in protestantstvo, zaradi česar je raslo nezadovoljstvo med ruskim občestvom, še posebej v gardi). Junija 1762, samo pol leta po kronanju, je bil Peter ubit v zaroti, ki jo je vodil Katarinin ljubimec Gregorij Orlov.

Za vladarico so 28. junija 1762 razglasili Katarino, ki ji niso mogli dokazati vpletenosti v zaroto. Kronali so jo v Moskvi 13. septembra 1762 po ruskem koledarju.

Katarina je bila prosvetljena vladarica, sama sebe je imenovala za filozofa na prestolu. Dopisovala si je z mnogimi velikimi umi tistega časa, med drugim z Voltairom, Diderotom in d'Alembertom. Spodbujala je znanost, politiko in vojsko; v njenem času so delovali književnik in naravoslovec Lomonosov, matematik Euler, nepremagljivi general Suvorov, politik, vojskovodja (in Katarinin ljubimec) Potemkin ter drugi. Sprostila je cenzuro in spodbujala izobraževanje plemstva in srednjega razreda.

Na notranjepolitičnem področju je skušala prenoviti politični sistem po zgledu razsvetljenstva; izvedla je reformo senata, sekularizirala cerkveno zemljo in skušala ustanoviti zakonodajno komisijo, v kateri bi bili zastopani vsi sloji prebivalstva, razen tlačanov. S prenovo vladarskega sistema, ki je bila končana leta 1775, je ustvarila province in območja, ki jim je bilo lažje vladati.

Leta 1785 je z ukrepi okrepila oblast plemičev, jih oprostila plačevanja davkov, uvedla dedno plemstvo in jim podarila popoln nadzor nad njihovimi tlačani in deželami. Opogumljala je kolonizacijo Aljaske in drugih osvojenih področij. Leta 1765 je uvedla Družbo za prosti trg, ki je spodbujala modernizacijo kmetijstva in industrijo. Kot Peter I. Veliki je tudi Katarina skušala okrepiti Ruski imperij in razširiti njegovo ozemlje.

Z diplomatskimi prizadevanji so si Rusija, Avstrija in Prusija razdelile Poljsko. V rusko-turških vojnah (1768-1774 in 1787-1792) je Rusija priključila Novorusijo in Krim. Vsega skupaj je Katarina Velika Rusiji dodala 518.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Katarina je rodila več otrok različnih očetov.

Na prestolu jo je kot Pavel I. nasledil sin Pavel Petrovič. Kdo je bil oče Pavla I., ni čisto jasno, saj je Katarina takrat ljubimkala s Saltikovim in Orlovim. Pokopali so jo v Trdnjavi sv. Petra in Pavla v Sankt Peterburgu.

Leta 284 je Dioklecijan postal rimski cesar.

Leta 375 je umrl rimski cesar Valentinian.

Leta 641 je umrl japonski vladar Džomei.

Leta 1476 je bil v boju s Turki ubit romunski knez Vlad Tepeš, znan kot Drakula. Knez Drakula, doma iz Transilvanije, je slovel po grozodejstvih, sicer pa je pogost literarni in filmski lik kot vampirski grof. Njegovo ime se je prvič pojavilo v romanu Drakula iz leta 1897, prvi film, ki so ga posneli na to temo, pa je Nosferatu, simfonija groze.

Leta 1558 je umrla angleška kraljica Mary I.

Leta 1558 je angleški prestol zasedla Elizabeta I., hčerka Henrika VIII. in Ane Boleyn. V njenem času je Anglija doživela velik gospodarski in duhovni razvoj.

Leta 1592 je umrl švedski kralj Janez III.

Leta 1603 so angleškemu raziskovalcu, dvorjanu in pisatelju siru Walterju Raleighu sodili zaradi izdaje.

Leta 1685 se je rodil francosko-kanadski častnik, trgovec s krznom in raziskovalec Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye.

Leta 1755 se je rodil francoski kralj Ludvik XVIII.

Leta 1776 se je rodil nemški zgodovinar in pedagog Friedrich Christoph Schlosser.

Leta 1796 so v bitki pri Arcoli francoske čete premagale Italijane in Avstrijce.

Leta 1800 je v Kapitolu potekala prva seja ameriškega kongresa.

Leta 1858 je umrl predstavnik utopičnega socializma, angleški podjetnik Robert Owen, ki velja za začetnika nove delavske zakonodaje.

Leta 1869 so slovesno odprli Sueški prekop. Načrte zanj je izdelal Alois Negrelli, gradili pa so ga celih deset let pod vodstvom Francoza Ferdinanda Lessepsa. Pri gradnji Sueškega prekopa je umrlo okoli 20.000 ljudi. Prekop je dolg skoraj 163 kilometrov, globok pa 20 metrov. Morsko pot med Londonom in Bombajem skrajša za skoraj 8.000 kilometrov.

Leta 1887 se je v Londonu rodil zmagovalec bitke pri El Alameinu, maršal Bernard Law Montgomery. Otroštvo je preživel na Tasmaniji, v Londonu pa je študiral na vojaški akademiji. Po izbruhu druge svetovne vojne je poveljeval tretji britanski diviziji, leta 1942 je prevzel osmo britansko armado, ki se je borila v Severni Afriki, svojim vojakom je načeloval pri napredovanju v Sicilijo, ko se je moral vrniti v Veliko Britanijo. Med izkrcanjem v Normandije je poveljeval pod Eisenhowerjem vsem kopenskim silam, 4. maja je pri Luneburgu sprejel kapitulacijo nemških armad v severozahodni Evropi. Umrl je leta 1976.

Leta 1902 se je rodil madžarsko-ameriški fizik in matematik Eugene Paul Wigner, ki je leta 1963 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1995.

Leta 1903 se je ruska socialnodemokratska delavska stranka razdelila na dve skupini – boljševike in manjševike.

Leta 1905 se je rodila belgijska kraljica Astrid.

Leta 1906 se je rodil japonski proizvajalec avtomobilov Soichiro Honda.

Leta 1922 je nekdanji turški sultan Mehmed VI. odšel v izgnanstvo v Italijo.

Leta 1941 je ameriški veleposlanik na Japonskem Joseph Grew poslal brzojavko na notranje ministrstvo ZDA, da bodo Japonci kmalu napadli havajsko pristanišče Pearl Harbor. Njegovo sporočilo so ignorirali.

Leta 1943 je bila v Gravini v južni Italiji predvsem iz vrst slovenskih rodoljubov ustanovljena prva čezmorska brigada, ki je sodelovala v NOV.

Leta 1969 so se v Helsinkih začeli pogovori SALT 1 med ZDA in Sovjetsko zvezo. Cilj pogovorov je bil zmanjšanje števila strateškega orožja na obeh straneh.

Leta 1970 je ruska sonda Lunokhod 1 pristala v Mare Imbrium (Morje dežja) na Luni.

Leta 1970 je Douglas Engelbart prejel patent za računalniško miško.

Leta 1972 se je v rodno Argentino po 17 letih zmagoslavno vrnil iz izgnanstva Juan Peron. Predsednik Argentine je bil od 1946 do 1955 in od 1973 do 1974.

Leta 1973 se je v Atenah začela študentska vstaja proti vojaškemu režimu v državi.

Leta 1985 je izšla prva izdaja časopisa Phrack, posvečenega računalniškim temem. Časopis še vedno izhaja.

Leta 1989 se je na Češkoslovaškem začela žametna revolucija, ki je odpihnila komunistični režim v državi.

Leta 1990 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Robert Hofstadter.

Leta 1990 je Fugendake, del vulkanskega kompleksa gore Unzen v prefekturi Nagasaki, znova postal aktiven in izbruhnil.

Leta 1997 je šest muslimanskih skrajnežev v Luksorju, Egipt, pri templju Hapčesut ubilo 62 ljudi. Policija je kasneje ubila napadalce.

Leta 2000 je plaz v Logu pod Mangartom zasul sedem ljudi in povzročil za več milijonov tolarjev škode.

Leta 2000 so Alberta Fujimorija umaknili iz predsedniškega mesta v Peruju.

Leta 2000 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Louis Eugene Félix Néel.

Leta 2003 je Arnold Schwarzenegger prisegel kot guverner Kalifornije.