Gisbert se je rodil 12. avgusta 1953 v La Pazu. Preden je postal predsednik, je bil podpredsednik države, na predsedniškem mestu pa je nadomestil Gonzaleza Sáncheza de Lozado. Gisberta pa je leta 2005 na mestu predsednika države nadomestil Eduardo Rodriguez. Gisbert, ki ni član nobene stranke, je prevzel oblast tako, da je Lozado prisilil k odstopu, ta pa je moral nato celo zbežati iz države. Gisbert je namreč izkoristil proteste in stavke, ki so potekale po vsej državi zaradi t. i. bolivijske plinske vojne.

Tudi sam je bil od prevzema oblasti pod velikimi pritiski, tako od samih prebivalcev države kot tudi od zunaj, saj je želel izkoristiti 1,5 trilijona kubičnih metrov rezerv naravnega plina, ki bi bil na trgu vreden okrog 1,2 milijarde dolarjev. Ko so protesti zaradi neizkoriščanja naravnega plina spet izbruhnili leta 2005, je Gisbert kongresu ponudil svoj odstop. Ta pa odstopa ni sprejel. 6. junija 2005, po tednih protestov, ki so jih organizirale razne organizacije – te so obtožile predsednika, da se je uklonil interesom ZDA – je znova ponudil svoj odstop. Kongres je Gisberta razrešil 10. junija, tega dne je kot novi, sicer začasni, predsednik prisegel predsednik vrhovnega sodišča Eduardo Rodríguez.

Proti koncu 90. let prejšnega stoletja so ameriške, britanske in španske družbe ustanovile koalicijsko koorporacijo, ki je želela privatizirati bolivijske rezerve naravnega plina. Tako je po pogodbi iz leta 2003 Bolivija dobila 18 odstotkov dohodka od prodaje plina, čemur pa so državljani ostro nasprotovali in zahtevali, da se zaloge izkoristijo za gradnjo industrijskih objektov in ustanovitev novih služb. Med tistimi, ki želijo privatizacijo zalog, pa so španska manjšina in mestici iz urbanih naselij, ki menijo, da bodo bolje živeli, če bo država privatizirala zaloge zemeljskega plina.

Mesa Gisbert je postal podpredsednik države 6. avgusta 2002, takrat je postal tudi vodja kongresa. Preden je vstopil v politiko, je bil zgodovinar in novinar na radiu, televiziji in v časopisih. Mesa je tudi član bolivijske zgodovinske akademije. Ko so zaradi plina izbruhnili protesti, je Mesa izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov. Ta je namreč želela na vsak način, tudi nasilno, utišati protestnike. V protestih je umrlo 80 ljudi. Nekaj dni pred Lozadinim odstopom mu je Mesa odrekel podporo in si tako zagotovil prevzem oblasti. Tako so leta 2003, ko je prišel na oblast, razpisali naslednje predsedniške volitve za leto 2007.

Kmalu pa je Mesa nakazal, da ne misli biti tako dolgo na oblasti, saj so začeli pritiskati nanj. Vseeno pa si je premislil in obljubil, da bo razpisal zavezujoč referendum o izvozu naravnega plina. Do referenduma je leta 2004 res prišlo, prinesel pa ni nikakršnih rezultatov. Poleg tega je obljubil, da bo zahteval od Čila, da vrne Boliviji obalno ozemlje, ki ga je ta izgubila leta 1884 po koncu pacifiške vojne. Čile je zavrnil vsakršna pogajanja, zahteva Mese pa je postala osrednja točka njegovega predsedovanja. Demonstracije v državi so se nadaljevale in Mesa je bil junija 2005 prisiljen odstopiti. Njegov naslednik pa si je za edino točko svojega mandata zadal, da bo izpeljal volitve.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1604 je Johannes Kepler opazoval Supernovo SN 1604 v ozvezdju Kačenosca.

Leta 1757 je umrl francoski biolog in fizik Rene Reaumur. Znana so njegova dela o organizaciji čebeljih družin ter proizvodnji jekla in litega železa.

Leta 1760 se je rodil francoski filozof, utopični socialist Saint Simon, s pravim imenom Claude Henri de Rouvroy.

Leta 1777 so v bitki pri Saratogi ameriške čete premagale britansko vojsko.

Leta 1787 je v Philadelphii 38 zveznih držav podpisalo ustavo Združenih držav Amerike.

Leta 1797 sta v italijanski vasici Campoformio Avstrija in Francija podpisali mirovni sporazum, z njim pa je bila ukinjena Beneška republika.

Leta 1800 je Anglija prevzela nadzor nad nizozemsko kolonijo Curacao.

Leta 1803 je umrl slovenski zdravnik Anton Makovic.

Leta 1806 je bil ubit haitski vladar Jacques I., nekdanji vodja velikega upora sužnjev leta 1791.

Leta 1855 je Henry Bessemer patentiral postopek za izdelavo jekla.

Leta 1886 se je rodil ameriški patolog Ernest William Goodpasture.

Leta 1912 so Bolgarija, Grčija in Srbija objavile vojno napoved Otomanskemu cesarstvu in se tako pridružile Črni gori v prvi balkanski vojni.

Leta 1912 se je rodil italijanski cerkveni dostojanstvenik Albino Luccani. Od leta 1969 je bil beneški nadškof, za papeža pa je bil izbran 26. 8. 1978, ko je prevzel ime Janez Pavel I. Njegovo papeževanje je bilo najkrajše v moderni dobi, trajalo je le 34 dni, saj je umrl komaj dober mesec po izvolitvi.

Leta 1917 so Britanci prvič bombandirali Nemčijo v prvi svetovni vojni.

Leta 1918 je bila ladja SS Lucia zadnja žrtev nemških vojaških podmornic prve svetovne vojne.

Leta 1919 se je rodil kitajski politik Džao Dzjang, ki je med predsednikovanjem v 80. letih 20. stoletja vpeljal številne gospodarske reforme.

Leta 1930 se je rodil ameriški strokovnjak za prehrano Robert Atkins. Po njem se imenuje tudi vrsta dietne prehrane.

Leta 1931 je bil Al Capone zaradi utaje davkov obsojen na 11-letno zaporno kazen.

Leta 1933 je nemški fizik Albert Einstein pred naraščajočim nacizmom pobegnil v ZDA in se naselil v Princetonu, kjer je ostal vse do svoje smrti leta 1955.

Leta 1941 je prvič v drugi svetovni vojni nemška podmornica napadla ameriško ladjo.

Leta 1945 se je velika množica ljudi zbrala na trgu Plaza de Mayo in zahtevala izpustitev Juana Perona. Peronisti ta dan slavijo kot Día de la lealtad (dan zvestobe) ali San Perón (Sveti Perón). Ta dan se smatra za rojstni dan Peronizma.

Leta 1961 so bile po uradnih poročilih v spopadu francoske policije z alžirskimi demonstranti v Parizu ubite tri osebe, po neuradnih podatkih pa več kot 240.

Leta 1965 je svetovni sejem v New Yorku po dveh letih zaprl vrata. V tem času je sejem obiskalo več kot 51 milijonov ljudi.

Leta 1967 je umrl zadnji kitajski cesar Henry Pu Yi.

Leta 1973 je organizacija OPEC začela naftni embargo proti večjemu številu zahodnih držav, da bi tako pomagale Izraelu v vojni prosti Siriji.

Leta 1979 je mati Tereza prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1989 je potres, ki je prizadel zaliv San Francisca, zahteval 60 smrtnih žrtev. Potres je imel moč 7,1 po Richterjevi lestvici.

Leta 1994 je bil narejen osnutek mirovnega sporazuma med Izraelom in Jordanijo.

Leta 1994 je bil sklenjen mirovni sporazum med angolsko vlado in uporniki Unite.

Leta 1997 so v Santa Clari na Kubi pokopali legendarnega vodjo gverile Cheja Guevaro. Pokop so opravili skoraj tri desetletja po njegovi smrti.

Leta 1998 je bil v Londonu na zahtevo Španije aretiran Augusto Pinochet.

Leta 2001 so astronomi odkritili osem planetov zunaj našega Osončja.

Leta 2003 so na vrh stavbe Tajpej 101 postavili kupulo in s tem končali dela na najvišji stavbi na svetu. Tajpej 101 je za 50 metrov višji od dvojčkov Petronas v Kuala Lumpurju.