Po raziskavah kontracepcijsko tabletko uporablja približno tretjina spolno dejavnih žensk v Veliki Britaniji in ZDA, manj pa v vzhodni Aziji. To je najpogostejša oblika farmakološke kontracepcije.

Tabletke uporabljajo tudi za nadzor disfunkcijskih krvavitev ali za urejanje simptomov policističnih ovarijev. Vse kontracepcijske tabletke se uživajo oralno, vsebujejo pa kemične substance, ki preprečujejo plodnost oziroma nosečnost. Vse delujejo na hormonski sistem, vsebujejo odmerek sintetičnih hormonov (progesterona, pogosto tudi estrogena). Pri določenih tipih tabletk so odmerki hormonov prilagojeni tako, da so usklajeni z menstrualnim ciklusom (dve- do trifazne tablete), medtem ko imajo druge stalne koncentracije hormonov.

Delujejo na več načinov: Preprečujejo ovulacijo in zmanjšujejo verjetnost, da se embrio vgnezdi v maternico. Spremeni se tudi cervikalna sluzi tako da spermiji težje dosežejo jajčece. Obstaja več različnih tipov tabletk, najpogosteje vsebujejo od 20 do 40 mikrogramov ethinilestradiola in stalen ali spreminjajoč se odmerek levonorgestrela ali norethindrona.

Za učinkovitost različnih metod kontracepcije uporabljamo Pearlov indeks, ki izraža število zanositev normalno plodnih žensk v enem letu. Vsaka metoda omejevanja zanositve ima dve številki Pearlovega indeksa: učinovitost metode (Pearlov indeks v idealnih razmerah, ki znaša 0,3-1,25, pomeni, da da bo v idealnih razmerah v enem letu zanosilo od 0,3 do 1,25 žensk od 100). Uporabniška učinkovitost (Pearlov indeks v realnih razmerah, ki znaša 2,15-8,0, pomeni, da bo ob povprečnih pogojih v enem letu zanosilo od 2,15 do 8,0 žensk od 100). Idealne razmere pomenijo jemanje tabletke vsak dan ob isti uri 21 dni, nato sledi pavza 7 dni, veliko žensk pa pozabi jemati tabletke vsak dan ali ob isti uri.

Souporaba drugih zdravil lahko zmajša delovanje tabletk, povzroča krvavenje ali pa ženska lahko zanosi. Med taka zdravila sodijo antibiotiki, barbiturati, fenitoini in karmazepini. Določene ženske se potem, ko začnejo jemati kontracepcijske tablete, rahlo zredijo. Določene ženske opazijo tudi spremembe v intenzivnosti želje po spolnosti, spremembe vaginalnega izcedka in menstruacije. Drugi stranski učinki so še: slabost, glavoboli, depresija, vaginitis, urinarna infekcija, spremembe dojk in kože ter vnetje dlesni.

Pri občutljivih ženskah lahko oralna kontracepcija vpliva na koagulacijo krvi, povečano možnost, da nastanejo krvni strdki, trombozo ven, pljučno embolijo, možgansko kap ali infarkt. Do razvoja teh bolezni pride lahko tudi pri ženskah, ki so dedno nagnjene k boleznim srca in ožilja, debelosti ali povišanemu holesterolu. Prav tako so ti pojavi pogostejši pri kadilkah. V redkih primerih pa so poročali tudi o nastanku benignih tumorjev na dojkah.

Nevarnost za razvoj benignih tumorjev je povečan pri ženskah, ki so starejše od 35 let, ki pokadijo več kot 15 cigaret na dan in imajo katero od bolezni srca in ožilja. Sicer pa naj bi jemanje kontracepcijskih tabletk vplivalo tudi na zmanjšanje možnosti, da ženska zboli za rakom na jajčnikih.

Tabletko oziroma njeno glavno sestavino norethindrone je izumil Carl Djerassi v 50. letih prejšnjega stoletja. Tabletko je iznašel Gregory Pincus s pomočjo in denarjem aktivistk za preprečevanje nezaželenih nosečnosti Margaret Sanger in Katharine McCormick. 9. maja 1960 so začeli prvo testiranje na ženskah. Na Japonskem je bila prepovedana skoraj 40 let, kar je vplivalo na to, da jo tudi od tedaj, ko so jo končno dovolili, uporablja le malo žensk.

Leta 1227 je umrl mongolski vladar Temučin, bolj znan kot Džingiskan.

Leta 1503 je umrl Španec Rodrigo de Borja y Doms, bolj znan kot papež Aleksander VI.

Leta 1559 je umrl Italijan Gianni Carafa, bolj znan kot papež Pavel IV.

Leta 1587 se je rodil prvi otrok angleških priseljencev v novem svetu - Ameriki, Virginia Dare.

Leta 1703 se je rodil slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.

Leta 1812 je Napoleonova vojska pri Smolensku premagala Ruse.

Leta 1830 se je v Schönbergu rodil cesar Franc Jožef I., ki je uradno zavladal 2. decembra 1848. Prestol je zasedel, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil zmožen opravljati svojih nalog. Med vladanjem Franca Jožefa I. je bila habsburška monarhija izrinjena iz Nemčije, v vojnah z Italijo, Francijo in Prusijo pa je izgubila Benečijo in Lombardijo. Po berlinskem kongresu leta 1878 je zasedla Bosno in Hercegovino, priključila pa jo je leta 1980. Franc Jožef I. je vladal do svoje smrti leta 1916, ko je bil star 68 let. Tri leta po njegovi smrti, 21. novembra 1916 , pa je na Dunaju habsburško cesarstvo razpadlo.

Leta 1865 je umrl grški državnik Aleksandros Mavrokordatos.

Leta 1896 si je Francija priključila Madagaskar, leta 1946 je postal čezmorsko ozemlje, neodvisen pa je postal šele 26. junija 1960. Po državnem udaru leta 1972 je veljala socialistična družbena ureditev, leta 1992 pa so sprejeli novo demokratično ustavo.

Leta 1934 je v gorički vasi Ženavlje zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Neremom van der Elstom.

Leta 1942 so Jožeta Lacka, borca za delavske in kmečke pravice, ki je v ptujskem okraju uspešno vodil boj proti okupatorju, 10. avgusta istega leta prijeli okupatorji, potem pa ga zaprli v ptujski zapor, mučili in ubili. Rodil se je 17. 11. 1894 v Kicarju v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno se je nastanil v Novi vasi pri Ptuju. Sledil je ideji socializma. Od maja leta 1941 je zbiral zavedne Slovence za Osvobodilno fronto. Spomladi leta 1942 je s člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovil slovenskogoriško partizansko četo, ki se je imenovala Lackova četa.

Leta 1943 so se začela tajna ameriško-italijanska pogajanja o premirju.

Leta 1943 je Portugalska dovolila, da ZDA postavijo vojaška oporišča na Azorih.

Leta 1944 se je začela stavka PTT-delavcev v Parizu.

Leta 1966 so se na Kitajskem pojavile prve rdeče brigade, skupine mladih revolucionarjev, ki so spontano delovali in se borili proti upravi in inteligenci. Včasih so delovali celo mimo navodil partijske centrale. Delovali so v šolah, univerzah, tovarnah in ljudskih komunah. Prišlo je do velikih izgredov proti tujim predstavnikom, uničevali so kulturne spomenike, zapletli pa so se tudi v boje za oblast z lokalnimi in regionalnimi partijskimi voditelji in sprožili številne čistke. Pekinška oblast je od vojske zahtevala, da podprejo revolucionarno frakcijo v boju proti starim kadrom. Ko so pripadniki Rdeče garde postali nevarni samemu vodstvu, so jih začeli ukinjati.

Leta 1998 je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton javno priznal, da je imel "neprimerne odnose" s praktikantko v Beli hiši, Moniko Lewinsky.