Eleanor se je rodila v Plainsu, ameriška zvezna država Georgia, kot najstarejša izmed štirih otrok šivilje Frances Allethee "Allie" Murray (1904-1997) in Edgarja Smitha (1896-1940), avtomobilskega mehanika in kmeta.
Ko je Jimmy leta 1953 zapustil mornarico, mu je Eleanor pomagala na farmi in v železnini tako, da je vodila finance. Ko je bil mož leta 1962 izvoljen za georgijskega senatorja, je Eleanor postala aktivna na politični sceni. Med drugim je vodila guvernerjevo komisijo za pomoč mentalno in čustveno prizadetim, delala je kot prostovoljka v regionalni bolnišnici v Atlanti, pet let je bila predsednica odbora posebnih olimpijskih iger za umsko prizadete otroke. Januarja 1975 se je Jimmyju iztekel guvernerski mandat, zato se je družina preselila nazaj v Plains. Tedaj je že objavil kandidaturo za predsednika ZDA.
Eleanor se je na pot podala kot njegova predstavnica in je obiskala 41 zveznih držav. Ko je januarja 1977 Jimmy prisegel kot predsednik, sta z roko v roki odšla po aveniji Pensilvanija. Ameriški tisk je Carterjevo poimenoval Jeklena magnolija. Bila je predsednikova desna roka, ki je večkrat sedela na zasedanjih kabineta. Po koncu mandata se je par vrnil domov. Nato je delala v več zvezah in organizacijah.
Ostali dogodki na današnji dan ...
Leta 1227 je umrl mongolski vladar Temučin, bolj znan kot Džingiskan.
Leta 1503 je umrl Španec Rodrigo de Borja y Doms, bolj znan kot papež Aleksander VI.
Leta 1559 je umrl Italijan Gianni Carafa, bolj znan kot papež Pavel IV.
Leta 1587 se je rodil prvi otrok angleških priseljencev v novem svetu - Ameriki, Virginia Dare.
Leta 1703 se je rodil slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.
Leta 1812 je Napoleonova vojska pri Smolensku premagala Ruse.
Leta 1830 se je v Schönbergu rodil cesar Franc Jožef I., ki je uradno zavladal 2. decembra 1848. Prestol je zasedel, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil zmožen opravljati svojih nalog. Med vladanjem Franca Jožefa I. je bila habsburška monarhija izrinjena iz Nemčije, v vojnah z Italijo, Francijo in Prusijo pa je izgubila Benečijo in Lombardijo. Po berlinskem kongresu leta 1878 je zasedla Bosno in Hercegovino, priključila pa jo je leta 1980. Franc Jožef I. je vladal do svoje smrti leta 1916, ko je bil star 68 let. Tri leta po njegovi smrti, 21. novembra 1916 , pa je na Dunaju habsburško cesarstvo razpadlo.
Leta 1865 je umrl grški državnik Aleksandros Mavrokordatos.
Leta 1896 si je Francija priključila Madagaskar, leta 1946 je postal čezmorsko ozemlje, neodvisen pa je postal šele 26. junija 1960. Po državnem udaru leta 1972 je veljala socialistična družbena ureditev, leta 1992 pa so sprejeli novo demokratično ustavo.
Leta 1934 je v gorički vasi Ženavlje zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Neremom van der Elstom.
Leta 1942 so Jožeta Lacka, borca za delavske in kmečke pravice, ki je v ptujskem okraju uspešno vodil boj proti okupatorju, 10. avgusta istega leta prijeli okupatorji, potem pa ga zaprli v ptujski zapor, mučili in ubili. Rodil se je 17. 11. 1894 v Kicarju v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno se je nastanil v Novi vasi pri Ptuju. Sledil je ideji socializma. Od maja leta 1941 je zbiral zavedne Slovence za Osvobodilno fronto. Spomladi leta 1942 je s člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovil slovenskogoriško partizansko četo, ki se je imenovala Lackova četa.
Leta 1943 so se začela tajna ameriško-italijanska pogajanja o premirju.
Leta 1943 je Portugalska dovolila, da ZDA postavijo vojaška oporišča na Azorih.
Leta 1944 se je začela stavka PTT-delavcev v Parizu.
Leta 1966 so se na Kitajskem pojavile prve rdeče brigade, skupine mladih revolucionarjev, ki so spontano delovali in se borili proti upravi in inteligenci. Včasih so delovali celo mimo navodil partijske centrale. Delovali so v šolah, univerzah, tovarnah in ljudskih komunah. Prišlo je do velikih izgredov proti tujim predstavnikom, uničevali so kulturne spomenike, zapletli pa so se tudi v boje za oblast z lokalnimi in regionalnimi partijskimi voditelji in sprožili številne čistke. Pekinška oblast je od vojske zahtevala, da podprejo revolucionarno frakcijo v boju proti starim kadrom. Ko so pripadniki Rdeče garde postali nevarni samemu vodstvu, so jih začeli ukinjati.
Leta 1998 je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton javno priznal, da je imel "neprimerne odnose" s praktikantko v Beli hiši, Moniko Lewinsky.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje