Še preden je postal kan, je Temučin združil številna plemena severovzhodne in srednje Azije in napadel Kitajsko, pozneje pa se je usmeril tudi na zahod in jug.

Mongolski imperij (1206-1368) je obsegal velik del današnje Kitajske, Rusije, Mongolije, Ukrajine, kavkaških držav, Irana, Iraka, Kuvajta, Turčije, Kazahstana, Uzbekistana, Pakistana, Afganistana, Turkmenije in obeh Korej.

Čeprav Džingiskanu pravijo tudi "Oče mongolskega naroda", je s svojimi vojščaki povzročal nasilje, uničenje, vojne, smrt več deset milijonov ljudi. Tako so ga v mnogih predelih sveta, kot je jugozahodna Azija, Bližnji vzhod in Evropa, videli kot krvoželjnega osvajalca.

Džingiskan je umrl na današnji dan leta 1227, a razlogi niso znani.

Ostali dogodki na današnji dan ....

Leta 1503 je umrl Španec Rodrigo de Borja y Doms, bolj znan kot papež Aleksander VI.

Leta 1559 je umrl Italijan Gianni Carafa, bolj znan kot papež Pavel IV.

Leta 1587 se je rodil prvi otrok angleških priseljencev v novem svetu - Ameriki, Virginia Dare.

Leta 1703 se je rodil slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.

Leta 1812 je Napoleonova vojska pri Smolensku premagala Ruse.

Leta 1830 se je v Schönbergu rodil cesar Franc Jožef I., ki je uradno zavladal 2. decembra 1848. Prestol je zasedel, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil zmožen opravljati svojih nalog. Med vladanjem Franca Jožefa I. je bila habsburška monarhija izrinjena iz Nemčije, v vojnah z Italijo, Francijo in Prusijo pa je izgubila Benečijo in Lombardijo. Po berlinskem kongresu leta 1878 je zasedla Bosno in Hercegovino, priključila pa jo je leta 1980. Franc Jožef I. je vladal do svoje smrti leta 1916, ko je bil star 68 let. Tri leta po njegovi smrti, 21. novembra 1916 , pa je na Dunaju habsburško cesarstvo razpadlo.

Leta 1865 je umrl grški državnik Aleksandros Mavrokordatos.

Leta 1896 si je Francija priključila Madagaskar, leta 1946 je postal čezmorsko ozemlje, neodvisen pa je postal šele 26. junija 1960. Po državnem udaru leta 1972 je veljala socialistična družbena ureditev, leta 1992 pa so sprejeli novo demokratično ustavo.

Leta 1927 se je rodila Eleanor Rosalynn Smith Carter, žena ameriškega predsednika Jimmyja Carterja in prva dama ZDA od leta 1977 do 1981.

Leta 1934 je v gorički vasi Ženavlje zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Neremom van der Elstom.

Leta 1942 so Jožeta Lacka, borca za delavske in kmečke pravice, ki je v ptujskem okraju uspešno vodil boj proti okupatorju, 10. avgusta istega leta prijeli okupatorji, potem pa ga zaprli v ptujski zapor, mučili in ubili. Rodil se je 17. 11. 1894 v Kicarju v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno se je nastanil v Novi vasi pri Ptuju. Sledil je ideji socializma. Od maja leta 1941 je zbiral zavedne Slovence za Osvobodilno fronto. Spomladi leta 1942 je s člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovil slovenskogoriško partizansko četo, ki se je imenovala Lackova četa.

Leta 1943 so se začela tajna ameriško-italijanska pogajanja o premirju.

Leta 1943 je Portugalska dovolila, da ZDA postavijo vojaška oporišča na Azorih.

Leta 1944 se je začela stavka PTT-delavcev v Parizu.

Leta 1966 so se na Kitajskem pojavile prve Rdeče brigade, skupine mladih revolucionarjev, ki so spontano delovali in se borili proti upravi in inteligenci. Včasih so delovali celo mimo navodil partijske centrale. Delovali so v šolah, univerzah, tovarnah in ljudskih komunah. Prišlo je do velikih izgredov proti tujim predstavnikom, uničevali so kulturne spomenike, zapletli pa so se tudi v boje za oblast z lokalnimi in regionalnimi partijskimi voditelji in sprožili številne čistke. Pekinška oblast je od vojske zahtevala, da podprejo revolucionarno frakcijo v boju proti starim kadrom. Ko so pripadniki Rdeče garde postali nevarni samemu vodstvu, so jih začeli ukinjati.

Leta 1998 je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton javno priznal, da je imel "neprimerne odnose" s praktikantko v Beli hiši, Moniko Lewinsky.