Aleksej Nikolajevič Kosigin je bil premier Sovjetske zveze med letoma 1964 in 1980. Foto:
Aleksej Nikolajevič Kosigin je bil premier Sovjetske zveze med letoma 1964 in 1980. Foto:
Grb grofov Celjskih
Ernest Železni odpovedal fevdalnemu gospostvu nad delom posestev celjskih grofov.
France Prešeren
Ernestina Jelovšek je bila druga Prešernova hči.
Josif Stalin
Stalin je bil vodja Sovjetske zveze.
Adolf Hitler
Hitler je ukazal pripravo operacije Barbarossa. Foto: EPA
Na luni Epimetheus je več kraterjev.
Raketa Sojuz
Sojuz 13 so izstrelili leta 1973. Foto: EPA

Kosigin se je rodil 20. februarja 1904. Rdeči armadi se je pridružil kot 15-letni fant leta 1919 in se je bojeval v državljanski vojni. Potem ko je dosegel izobrazbo na leningrajski kooperativni šoli, je nekaj časa delal v Sibiriji, potem se je leta 1927 pridružil komunistični partiji.

V 30. letih je obiskoval leningrajski tekstilni inštitut, kjer je sprva delal kot inženir, počasi pa se je povzpel do mesta izvršnega direktorja v tekstilni tovarni Oktjabrska v Leningradu. Od leta 1938 je najprej delal polni delavni čas za partijo, in sicer na oddelku za industrijo in promet.

Potem je postal župan Leningrada. Leta 1939 je postal ljudski komisar za tekstilno industrijo v sovjetu. Istega leta je bil izvoljen v centralni komite komunistične partije. Od leta 1940 do 1946 je bil vodja sveta ljudskih komisarjev, skrbel pa je bil za porabniško industrijo.

Od leta 1943 do 1946 je tudi delal kot premier Ruske republike. Po drugi svetovni vojni je postal kandidat za Politbiro, polnopravni član Politbiroja pa je postal leta 1948. Istega leta je nekaj časa opravljal tudi funkcijo ministra za finance, do leta 1953 pa tudi funkcijo ministra za lahko industrijo. Stalina je marca 1953 nasledil Nikita Hruščev, Kosigin pa je postal predsednik državnega komiteja za načrtovanje, potem pa leta 1960 tudi polnopravni član Presidiuma (kot se je preimenoval Politbiro). Štiri leta pozneje je postal premier, na tem položaju pa je bil do leta 1980, ko je zbolel, zaradi česar so ga odpustili oktobra 1980, le nekaj tednov pred njegovo smrtjo. Nasledil ga je Nikolaj Tihonov.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 218 pr. n. št. je v bitki pri Trebiji Hanibal prvič premagal rimsko vojsko.

Leta 1290 je umrl švedski kralj Magnus I.

Leta 1352 je bil za papeža izbran Inocenc VI., s pravim imenom Stephen Aubert. Vladal je iz Avignona.

Leta 1423 se je Ernest Železni odpovedal fevdalnemu gospostvu nad delom posestev grofov Celjskih.

Leta 1495 je umrl neapeljski kralj Alphonso II.

Leta 1626 se je rodila švedska kraljica Kristina. Vladala je od leta 1632 do 1654, ko se je odpovedala prestolu.

Leta 1642 je Abel Tasman pristal v zalivu Mohua Golden Bay in tako postal prvi Evropejec na Novi Zelandiji.

Leta 1724 se je rodila Lousie Angleška, žena Fredericka V. Danskega.

Leta 1787 je umrl angleški admiral in guverner Nove Fundlandije Francis William Drake.

Leta 1787 je New Jersey kot tretja država ratificiral ustavo ZDA.

Leta 1815 je bila na ljubljanskem liceju ustanovljena stolica za slovenski jezik.

Leta 1842 se je rodila Ernestina Jelovšek, druga hči Franceta Prešerna.

Leta 1848 je umrl češki matematik in filozof Bernard Bolzano.

Leta 1849 je William Cranch Bond napravil prvi posnetek Lune skozi teleskop.

Leta 1856 se je rodil angleški fizik škotskega rodu sir Joseph John Thomson. 1906. je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1863 se je rodil avstrijski nadvojvoda Franz Ferdinand.

Leta 1865 je v ZDA začel veljati 13. amandma kot dopolnilo k ustavi, ki so ga podpisale vse zvezne države in je prepovedoval suženjstvo.

Leta 1878 se je rodil vodja Sovjetske zveze Josif Stalin.

Leta 1882 je nemški bakteriolog Robert Koch odkril bacil tuberkuloze.

Leta 1894 so ženske iz Južne Avstralije prve v Avstraliji dobile pravico, da volijo in so izvoljene v parlament.

Leta 1912 je Italija po podpisu mirovne pogodbe s Turčijo dobila Libijo in Dodekanez.

Leta 1913 se je rodil Willy Brandt, s pravim imenom Herbert Ernst Karl Frahm, berlinski župan, zunanji minister in nazadnje kancler Zvezne republike Nemčije. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za mir. Umrl je leta 1992.

Leta 1914 je Velika Britanija razglasila protektorat nad Egiptom.

Leta 1936 je umrl hrvaški seizmolog Andrija Mohorovičić.

Leta 1940 je Hitler ukazal pripravo operacije Barbarossa.

Leta 1941 se je po cesti življenja iz Leningrada čez zamrznjeno Ladoško jezero prvič odpravila izvidniška skupina.

Leta 1941 je Japonska zasedla Hongkong.

Leta 1946 se je rodil južnoafriški borec proti apartheidu Steve Biko.

Leta 1965 sta Japonska in Južna Koreja začeli uradne odnose.

Leta 1966 je Richard L. Walker odkril Saturnovo luno Epimetheus.

Leta 1969 so v Veliki Britaniji prepovedali smrtno kazen.

Leta 1972 so ameriški bombniki bombardirali Hanoj.

Leta 1973 so izstrelili Sojuza 13.

Leta 1992 je izraelska vlada zaradi umora izraelskega oficirja izgnala 418 Palestincev, pripadnikov dveh radikalnih palestinskih organizacij.

Leta 1997 je konzorcij svetovnega spleta izdal HTML 4.0.