V bogati družini je bil sedmi otrok. V otroštvu je imel zelo hude težave v razvoju. Baje se je naučil pravilno govoriti šele, ko je bil star sedem let, hkrati pa je bil zelo radoveden. Zanimala ga je predvsem narava.

Šolal se je v jezuitski šoli. Pri sedemnajstih leti je že tekoče govoril in pisal latinsko, italijansko in francosko ter poznal vso dotedanjo književnost. Njegovo ljubezen do pesništva je premagala narava in postal je fizik. Raziskoval je predvsem električne in magnetne pojave, ki so tedaj najbolj razburjali človeško domišljijo. Izdelal je prvi elektrofor, napravo za zbiranje električnega naboja z drgnjenjem in influenco.

S svojega potovanja po Švici je domov prinesel krompir, ki ga dotlej v Italiji niso poznali, in razširjal njegovo uporabo v prehrani. Leta 1778 je postal profesor eksperimentalne fizike na Univerzi v Pavii, kjer je dobil svoj laboratorij in v njem nadaljeval poskuse z elektroforjem. Odkril je kondenzator. Ko je pojasnjeval Galvanijeve poskuse z "živalsko elektriko" (trzanje žabjih krakov ob dotiku s kovino), je odkril naelektrenje ob dotiku različnih kovin.

Sestavil je prvo električno baterijo - Voltov člen. S tem je ustvaril nov vir elektrike, ki je precej razširil eksperimentalne možnosti. Leta 1794 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Od leta 1881 se po njem imenuje izpeljana enota mednarodnega sistema enot za električno napetost - volt. Umrl je 5. marca 1827 v Comu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 999 je umrl papež Gregor V.

Leta 1229 je v šesti križarski vojni svetorimskocesarski cesar Frederick II. podpisal desetletno premirje z Al Kamilom in si znova pridobil Jeruzalem, Nazaret in Betlehem brez pomoči vojske in papeža.

Leta 1294 je umrl mongolsko-kitajski cesar Kublaj Kan.

Leta 1358 so se z zadrskim mirom Benetke odrekle ozemlju ob Jadranskem morju od sredine Kvarnerja do meje z Dračem.

Leta 1478 so clarenškega vojvodo Georgea, brata angleških kraljev Edvarda IV. in Richarda III., obsodili izdaje brata Edvarda IV. in ga v londonskem Towru usmrtili.

Leta 1516 se je rodila angleška kraljica Marija I.

Leta 1519 je Hernán Cortés odplul proti Mehiki.

Leta 1546 je umrl Martin Luther, začetnik protestantizma v Nemčiji in eden izmed voditeljev reformacije. Leta 1517 je predstavil 95 tez za reformo Cerkve. Njegov prevod Biblije je vplival na oblikovanje enotnega nemškega knjižnega jezika.

Leta 1685 so Francozi v zalivu Matagorda ustanovili trdnjavo St. Louis in si ustvarili temelje za kasnejšo trditev, da Teksas pripada njim.

Leta 1743 je umrla zadnja potomka družine Medici, Anna Maria Luisa de' Medici.

Leta 1797 se je Trinidad predal angleški floti, ki jo je vodil sir Ralph Abercromby.

Leta 1836 se je rodil indijski filozof in reformator Ramakrišna. Že pred Gandijem se je zavzemal za odpravo kast in versko strpnost; obsojal je vsako vrsto nasilja.

Leta 1838 se je na Moravskem rodil nemški fizik in filozof Ernst Mach. Odkril je valovno čelo, ki nastopi pri gibanju teles z nadzvočno hitrostjo (Machovo valovno čelo).

Leta 1861 je kralj Victor Emmanuel II. Piemontski, Savojski in Sardinski prevzel naziv kralja Italije.

Leta 1890 je v Istri umrl avstro-ogrski državnik, grof Gyula Andrassy. Zavzemal se je za samostojnost Ogrske, ob nastanku dvojne monarhije pa je postal prvi ogrski
ministrski predsednik.

Leta 1898 se je rodil italijanski izdelovalec avtomobilov Enzo Anselmo Ferrari.

Leta 1903 se je rodil predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni.

Leta 1911 je 23-letni francoski pilot Henri Pecquet s svojim dvokrilcem med indijskima mestoma Alahabad in Naini prvič v zgodovini prepeljal zračno pošto.

Leta 1913 je bil Raymond Poincaré izvoljen za predsednika Francije.

Leta 1914 se je rodil ameriški general slovenskega rodu Ferdinand Chesarek.

Leta 1921 sta Poljska in Francija podpisali pakt o sodelovanju.

Leta 1930 je med proučevanjem fotografij, ki jih je posnel januarja istega leta, Clyde William Tombaugh odkril planet Pluton.

Leta 1930 je Elm Farm Ollie postala prva krava, ki je letela v letalu in hkrati tudi prva krava, ki so jo na letalu pomolzli.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Baliju.

Leta 1943 so partizani napadli kartuzijo Pleterje, ki je postala močna sovražnikova postojanka. V napadu so sodelovale Cankarjeva brigada, hrvaška 13. proletarska brigada in udarni brigadi Toneta Tomšiča in Matije Gubca.

Leta 1943 je Joseph Goebbels pozval k totalni vojni.

Leta 1947 se je rodila nizozemska princesa Christina.

Leta 1965 je Gambija postala od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1967 je v Princetownu umrl ameriški jedrski fizik Julius Robert Openheimer, ki je vodil izdelavo prve jedrske bombe v Los Alamosu leta 1943.

Leta 1977 so s pomočjo boeinga 747, na katerem je bilo postavljeno plovilo Enterprise, to prvič izstrelili.

Leta 1983 je 13 ljudi umrlo v ropu v Seattlu, en človek pa je bil huje poškodovan. Ta rop velja za največji pokol med krajo v ameriški zgodovini.

Leta 1998 so policisti v Nevadi aretirali dva belopolta napadalca, ki sta na newyorško podzemno železnico podtaknila biološko orožje.

Leta 2003 je na podzemni železnici Daegu v Južni Koreji zaradi požara umrlo skoraj 200 ljudi.

Leta 2003 je umrl izraelski vodja Mossada Isser Harel.

Leta 2004 je v nesreči v Iranu umrlo do 295 ljudi, od tega skoraj 200 reševalcev. Nesreča se je zgodila, ko se je vlak, ki je prevažal žveplo, bencin in gnojiva, iztiril. Vlak je zajel ogenj, zaradi katerega je eksplodiral.

Leta 2005 je Velika Britanija prepovedala lov na lisice in zajce. Hkrati je prepovedala tudi vsakršne druge športne dejavnosti, ki bi bile krive za pomor divjih sesalcev.