Prijanka je danes uspešna igralka v Bollywoodu. Foto: EPA
Prijanka je danes uspešna igralka v Bollywoodu. Foto: EPA
Prijanka Čopra
Indijke slovijo po svoji lepoti. Foto: EPA
Urugvajska zastava.
Quisling je postal sinonim za narodno izdajo.
Nelson Mandela
Legenda Južnoafriške republike. Foto: EPA
Letalo messerschmitt me 262.
Tito, Naser in Nehru so podpisali Brionsko deklaracijo. Foto: EPA
Posadka Apolla 11: Armstrong, Collins in Aldrin. Foto: EPA
Ognjenik na Montserratu.

Odraščala je v Bareillyju, indijska zvezna država Utar Pradeš, kjer je njen oče delal kot kirurg v indijski vojski.

Študirala je v Lucknowu, Bareillyju in Bostonu. Ko se je vrnila iz Bostona, je bila presenečena nad povabilom za udeležbo na izbor mis Indije, saj sta jo njena starša prijavila na tekmovanje brez njenega vedenja.

Izbora za mis se je udeležila in zmagala, zato se je kasneje udeležila tudi izbora za mis sveta. Leta 2000 so bile tri indijske misice izbrane za najlepše ženske na svetu: ena je bila okronana za mis sveta – Prijanka Čopra, druga je postala mis universe – Lara Dutta, tretja pa je zmagala na tekmovanju mis Azija-Pacifik − Dija Mirza. To je bilo tudi prvič v zgodovini tekmovanj za mis, da so trije naslovi najlepših na svetu odšli v eno državo.

Ker se je Prijanka udeležila tekmovanja za mis Indije, so ji grozili s smrtjo. Po zmagi za mis sveta se je Prijanka posvetila igranju v filmih in je od tedaj posnela več kot 20 filmov. Krono mis Indije je leta 2001 oddala Sari Corner, mis sveta pa Agbani Darego.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 64 je v noči na 19. julij zagorel Rim. Med požarom, ki je pustošil po mestu, je cesar Neron igral na liro in pel, za požig pa obtožil kristjane in povzročil najhujše preganjanje v zgodovini.

Leta 1635 se je rodil angleški fizik in zdravnik Robert Hooke.

Leta 1650 je umrl nemški jezuit, matematik, optik in astronom Christoph Scheiner.

Leta 1830 je južnoameriška država Urugvaj dobila prvo ustavo.

Leta 1853 se je rodil nizozemski fizik Hendrik Antoon Lorentz, ki je za svoj dosežek v znanosti leta 1902 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1863 se je rodil avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Leta 1873 je bil Oskar II. v Trondheimu okronan za kralja Norveške.

Leta 1883 se je rodil ruski boljševik in politik Lev Borisovič Kamenjev.

Leta 1887 se je v Fyresdalu rodil Vidkun Abraham Lauritz Jonsson Quisling. Bil je norveški oficir in politik, ki je bil med nemško okupacijo predsednik marionetne vlade. Njegov priimek je sinonim za narodno izdajstvo. Vidkuna Quislinga so 24. oktobra 1945 v Oslu ustrelili.

Leta 1890 se je rodil nekdanji avstralski premier Francis Michael Forde.

Leta 1898 sta Pierre in Marie Curie objavila, da sta odkrila polonij.

Leta 1909 se je rodil nekdanji afganistanski predsednik Sardar Mohammed Daoud Khan.

Leta 1918 se je začela ameriško-francoska ofenziva na Aisne-Marne.

Leta 1918 se je rodil južnafriški politik, pravnik in borec za pravice temnopoltih, Nelson Rolihlahla Mandela, ki je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1921 se je rodil ameriški vesoljec in politik John Herschel Glenn mlajši.

Leta 1922 se je rodil ameriški filozof Thomas Samuel Kuhn.

Leta 1937 se je rodil ameriški kemik poljskega rodu Roald Hoffmann, ki je leta 1981 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1942 so Nemci preizkusili letalo messerschmitt me 262.

Leta 1942 so Združene države Amerike napovedale vojno Bolgariji, Madžarski in Romuniji.

Leta 1944 je japonski premier Hideki Todžo odstopil s položaja.

Leta 1947 je ameriški predsednik Harry S. Truman določil, da predsednika države za podpredsednikom nasledita tiskovni predstavnik in predsednik senata.

Leta 1947 se je rodil ameriški medijski mogotec Malcolm Stevenson »Steve« Forbes mlajši.

Leta 1956 so Tito, Naser in Nehru podpisali Brionsko deklaracijo, ki namesto konfrontacije ponuja mir in sporazum. To je bila ena prvih akcij, povezanih z dekolonizacijo, gospodarskimi težavami in prizadevanji za konec vojne v Koreji v prvih letih šestega desetletja. Pojavilo se je razmišljanje o tem, kako trdneje urediti sodelovanje med neuvrščenimi državami vsega sveta. Po Brionih so se na nekoliko širšem srečanju v New Yorku sešli Tito, Naser, Nehru, Sukarno in Nkrumah.

Leta 1963 se je rodil panamski predsednik Martín Torrijos Espino.

Leta 1968 sta se na Havajih sestali ameriška in južnovietnamska delegacija.

Leta 1969 je po zabavi na otoku Chappaquiddick vozilo senatorja Edwarda Kennedyja zdrsnilo z mostu, njegova sopotnica Mary Jo Kopechne se je utopila, senator pa še nadaljnjih 10 ur ni prijavil nesreče.

Leta 1969 je posadka Apolla 11 začela priprave za pristanek na Luni.

Leta 1984 je James Oliver Huberty v kalifornijskem San Ysidru z rafalom v restavracijo McDonald's ubil 21 ljudi.

Leta 1988 se je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani začel znameniti proces proti četverici - Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, tako imenovani proces JBTZ.

Leta 1990 je umrl južnokorejski predsednik Jun Boseon.

Leta 1991 je predsedstvo SFRJ-ja sprejelo sklep o umiku JLA-ja iz Slovenije.

Leta 1994 je eksplozija v Buenos Airesu uničila zgradbo, v kateri je imelo pisarne več judovskih organizacij, pri čemer je umrlo 96 ljudi.

Leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.

Leta 1995 je ognjeniški izbruh na karibskem otoku Montserrat prisilil večino prebivalcev k izselitvi.

Leta 1996 je reka Saguenay prestopila bregove in povzročila eno najhujših poplav v Kanadi.

Leta 2001 je iztirjenje vlaka v Baltimoru povzročilo večdnevni požar.

Leta 2001 je umrl italijanski avtomobilski inženir Fabio Taglioni.