Diplomiral je iz matematike in fizike na Univerzi v Utrechtu. Leta 1875 je doktoriral in tri leta delal na observatoriju v Leidnu. Od leta 1878 je bil prvi profesor astronomije in teoretične mehanike na univerzi v Groningenu, kjer je ustanovil observatorij in tam ostal do svoje upokojitve leta 1921.

Kapteyn je 12 let skrbno meril in zapisoval položaje in sije zvezd južnega neba. Uporabil je Gillove fotografije, ki jih je prostovoljno meril, in po 10 letih objavil katalog Capeov fotografski pregled, ki je vseboval 454.875 zvezd, ki od južnega nebesnega pola niso oddaljene dlje kot 19°.

Podatke, ki jih je dobil pri raziskovanju velikega števila zvezd, je uporabil, da je dobil podatke o naši galaksiji. Raziskoval je zgradbo zvezdnega sistema in bližnjih delov Rimske ceste. Zanimal se je za statistiko zvezd, kar ga je pripeljalo do raziskovanja njihovih lastnih gibanj.

Eno izmed zvezd, ki jo je leta 1897 raziskoval, so poimenovali po njem in se imenuje Kapteynova zvezda. Ta zvezda ima drugo najhitrejše znano lastno gibanje, hitreje se giblje samo Barnardova zvezda. Leta 1902 je Kapteyn prejel zlato medaljo kraljeve astronomske družbe.

Lastna gibanja zvezd je prvi opazil Halley. Ko je William Herschel raziskoval gibanja različnih zvezd, je ugotovil, da se tudi Sonce giblje skozi prostor. Vse do Kapteyna so mislili, da so lastna gibanja zvezd porazdeljena naključno in da se zvezde gibljejo brez cilja. Kapteyn je odkril, da se nekatere zvezde v ozvezdju Veliki voz in še nekatere druge zvezde, ki so daleč razmetane po nebu, gibljejo v isto smer s približno enako hitrostjo.

Leta 1904 je na podlagi opazovanj najpogostejših gibanj zvezd in njihovih smeri odkril dva tokova zvezd v nasprotnih smereh in dokazal tako imenovani K-pojav. 3/5 zvezd se giblje v eno smer, preostali 2/5 pa v drugo.

Za statistične potrebe je leta 1906 določil posebna področja na nebu, v katerih posebej določijo določene fizikalne lastnosti - navidezni sij, spektralni tip, radialno hitrost in lastna gibanja zvezd. Kapteyna štejemo za začetnika statistične astronomije.

Leta 1906 je izdelal model vesolja. Po njegovih izračunih lahko v naši galaksiji z daljnogledom vidimo okoli 40 bilijonov zvezd. Leta 1920 je po Herschlovem postopku izdelal obliko galaksije, ki pa je imela svoje središče še v bližini Sonca. Z upoštevanjem razlik med navideznim in pravim sijem opazovanih zvezd je sklepal, da ima galaksija obliko sploščene elipsoidne leče.

Leta 1922 je izšlo njegovo življenjsko delo Prvi poskus teorije razporeditve in gibanja zvezdnega sestava, kjer je bil opisan njegov model vesolja, danes znan kot Kapteynovo vesolje.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1799 se je v Boltonu rodil angleški astronom William Lassell. Sam je brusil leče in prispeval dragocene izboljšave k tehniki brušenja. Leta 1846 je po mesecu dni odkritja Neptuna odkril njegov 1. satelit Triton. Ime je predlagal Flammarion.

Leta 1848 je Lassell odkril Saturnov 7. satelit, ki so ga pozneje imenovali Hiperion (Hyperion) s 611-milimetrskim Newtonovim zrcalnim daljnogledom na kraljevem observatoriju Greenwich. Leta 1850 je le nekaj dni pozneje od očeta in sina Bonda in W. R. Daviesa odkril Saturnov temnejši šibek polprosojni tretji obroč C.

Leta 1851 je ponovil enega izmed Herschlovih velikih uspehov in na Malti, kamor se je bil preselil, da bi ušel vedno večjemu onesnaževanju ozračja v osrednji Angliji, ki se je tedaj pospešeno industrializirala, odkril še Uranov 1. in 2. satelit. Dva satelita sta bila znana že prej, nova satelita pa je imenoval Ariel in Umbriel.

Leta 1812 je ameriški kongres napovedal vojno Veliki Britaniji.

Leta 1815 so britansko-nizozemske enote pod vodstvom Wellingtona in pruske
sile pod vodstvom Blücherja v bitki pri Waterlooju premagale Napoleona. Po porazu je ta zbežal v Pariz, kjer je odstopil in se skušal vkrcati na ladjo proti Ameriki. Beg se mu ni posrečil, tri mesece kasneje so ga odpeljali na otok Svete Helene.

Leta 1858 je Charles Darwin prejel članek Alfreda Russla Wallacea z zelo podobnimi ugotovitvami o evoluciji, kar ga je prisililo, da objavi svoja odkritja.

Leta 1872 je umrl mehiški državnik Benito Juárez, ki je bil med letoma 1861 in 1863 ter letoma 1867 in 1872 predsednik Mehike.

Leta 1873 je bila sufražetka Susan B. Anthony oglobljena s 100 dolarji kazni, saj se je leta 1872 poskusila udeležiti ameriških predsedniških volitev.

Leta 1881 so Nemčija, Avstro-Ogrska in Rusija ustanovile zvezo treh cesarjev (Dreikaiserbund), s katero je Bismarck poskušal odpraviti nasprotja med nemškima vzhodnima sosedama.

Leta 1901 se je pri Sankt Peterburgu rodila ruska velika kneginja Anastazija Nikolajevna, najmlajša hči zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Po izbruhu boljševiške revolucije so jo skupaj z družino aretirali in odpeljali v Jekaterinburg, julija 1918 pa so pripadniki sovjetske tajne policije vse ubili.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik, kemik in kristalograf Jerome Karle, ki je za svoje delo leta 1985 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1918 se je rodil italijansko-ameriški ekonomist Franco Modigliani, Nobelovec leta 1985.

Leta 1928 je umrl norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen, ki je prvi osvojil južni tečaj. Ponesrečil se je z letalom med reševalno akcijo italijanskega generala Umberta Nobileja, ki je želel doseči severni tečaj z zrakoplovom.

Leta 1928 je Amelia Earhart postala prva ženska, ki je preletela (kot potnica) Atlantski ocean.

Leta 1929 se je rodil nemški filozof in sociolog Jürgen Habermas.

Leta 1935 sta tretji rajh in združeno kraljestvo podpisala pomorski sporazum, po katerem nemška površinska flota ni smela presegati 35 % moči britanske vojne mornarice.

Leta 1937 se je rodil ruski vesoljec Vitalij Mihajlovič Žolobov.

Leta 1940 je Charles de Gaulle v radijskem govoru iz Londona pozval Francoze k odporu proti Nemcem.

Leta 1946 je bila v Italiji razglašena republika. Kralj Umberto II. je zapustil državo in se umaknil v tujino. Zanjo so se Italijani izrekli na referendumu 2. junija, predsednik pa je 28. junija 1946 postal Enrico de Nicola.

Leta 1953 je v strmoglavljenju letala C-129 pri Tokiu umrlo 129 ljudi.

Leta 1954 je Pierre Mendes postal francoski premier.

Leta 1979 sta Leonid Brežnjev in Jimmy Carter na Dunaju podpisala sporazum o omejitvi jedrske oborožitve Salt II.

Leta 1983 je Sally Kristen Ride kot prva Američanka in tretja ženska s plovilom Challenger poletela v vesolje.

Leta 1998 je Argentina Hrvaški izročila 76-letnega Dinka Šakića, kolaboranta v drugi svetovni vojni, ki je deloval v koncentracijskem taborišču Jasenovac, kjer je bilo umorjenih več sto tisoč Judov, Romov, Srbov in Hrvatov.