Predhodnica ere supermodelov Cindy Crawford, Rachel Hunter in Elle MacPherson se je pojavljala na naslovnicah več različnih modnih revij, med njimi se je 1. aprila 1979 pojavila na naslovnici British Vogua, aprila 1979 revije Vogue Paris, avgusta 1980 American Vogua in Vogua Paris, januarja 1981 Italian Vogua in v več izdajah ameriškega Cosmopolitana med letoma 1979 in 1982.

Gia, kot so jo poznali v manekenskih krogih, se je pri 17 letih preselila iz Philadelphie v New York in kmalu postala najbolj znana manekenka tistega časa. Mednarodno slavo je dosegla s pojavljanjem v revijah, kot je Vogue.

Gia je bila priljubljen model več znanih fotografov, med njimi tudi Francesca Scavulla, Arthurja Elgorta in Chrisa von Wangenheima. Dvigovala je veliko prahu, kamor koli je prišla.

Medije je zanimalo predvsem njeno življenje – med drugim tudi njene lezbične zveze in droge. Mediji so se prepirali glede njene spolne usmerjenosti. Eni so trdili, da je bila lezbijka, drugi so trdili, da je bila biseksualka, saj je imela več zvez tudi z moškimi.

Gia je obiskovala večino nočnih lokalov v New Yorku. Eno njenih najljubših mest je bil klub Studio 54. Med zabavanjem je odkrila tudi heroin, zaradi katerega je postala odvisna in imela veliko težav.

Zaradi bipolarne motnje je trpela, saj je hitro menjavala razpoloženje in med drugim tudi odhajala s snemanj, če se ji je pač tako zazdelo. Stalno se je “zdravila” s heroinom, ki se ga je večkrat – neuspešno – poskusila odvaditi v različnih rehabilitacijskih centrih.

Leta 1983 je nastopila v oddaji ABC-ja 20/20, kjer je prikazala temne strani manekenstva. Junija 1986 so ji zdravniki povedali, da je HIV-pozitivna. Tako je postala ena od prvih znanih osebnosti, ki so ji diagnosticirali bolezen, in prva znana ženska sploh.

Gia Carangi je leta 1986 umrla zaradi komplikacij, ki so izvirale iz aidsa. Bila je stara 26 let.

Njeno biografijo je leta 1993 objavil pisatelj Stephen Fried, na tv-postaji pa so leta 1998 prikazali biografski film z naslovom Gia, v katerem je glavno vlogo zaigrala Angelina Jolie.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 9 se je rodil rimski cesar Vespazijan.

Leta 1095 se je začel koncil v Clermontu, ki ga je sklical papež Urban II., da bi se pogovoril o tem, da bi poslal prve križarje v Sveto deželo.

Leta 1302 je papež Bonifacij VIII. izdal papeško bulo Unam sanctam ("Sveti eden").

Leta 1305 je umrl britanski vojvoda John II.

Leta 1307 je – po legendi - William Tell streljal v jabolko, ki ga je njegov sin imel na vrhu glave.

Leta 1421 je na Nizozemskem zaščitni nasip popustil. Morje je poplavilo 72 vasi, umrlo je okrog 10 tisoč ljudi.

Leta 1493 je Krištof Kolumb prišel na kraj, kjer zdaj leži Portoriko. Naslednji dan je pristal in zemljo poimenoval San Juan Batista.

Leta 1626 je papež Urban VIII. posvetil novo Petrovo cerkev v Rimu.

Leta 1647 se je rodil eden začetnikov razsvetljenstva Pierre Bayle. Bojeval se je proti dogmatizmu in z umerjenim skepticizmom vplival na razsvetljenstvo.

Leta 1686 je Charles Francois Felix operiral francoskega kralja Ludvika XIV. Operiral je analno fistulo, potem ko je postopek vadil na več kmetih.

Leta 1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lombroso, znan kot začetnik kriminologije, ki preučuje kriminaliteto kot družbeni in individualni pojav, raziskuje njene pojavne oblike in vzroke nastajanja.

Leta 1856 se je rodil ruski veliki vojvoda Nikolaj Nikolajevič Romanov.

Leta 1886 je umrl 21. predsednik ZDA Chester A. Arthur.

Leta 1897 se je rodil angleški fizik in Nobelov nagrajenec Patrick Blackett.

Leta 1901 se je v Združenih državah Amerike rodil George Gallup, ustanovitelj znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja. Leta 1935 je ustanovil zavod, ki se je ukvarjal z anketami. Znana je raziskava javnega mnenja, ki je napovedala zmago Franklina Roosevelta za predsednika. Rezultate Gallupovega inštituta danes objavlja nad sto časopisov, podružnice pa imajo v 35 državah.

Leta 1903 je bil med ZDA in Panamo podpisan sporazum Hay-Bunau-Varilla, s katerim so Američani dobili izključne pravice do Panamskega prekopa.

Leta 1905 je danski princ Carl postal norveški kralj Haakon VII.

Leta 1906 se je rodil angleški avtomobilski konstruktor sir Alexander Arnold Constantine "Alec" Issigonis.

Leta 1906 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec za medicino George Wald.

Leta 1909 so Američani v Nikaragvo poslali dve bojni ladji, potem ko je bilo 500 revolucionarjev po ukazu diktatorja Joseja Santosa Zelaye umorjenih.

Leta 1912 je Albanija razglasila neodvisnost od Turčije.

Leta 1918 je bataljon, sestavljen iz vračajočih se vojakov in delavcev, pod vodstvom podpolkovnika Stevana Švabiča preprečil italijansko zasedbo mesta Ljubljana.

Leta 1918 je Latvija razglasila neodvisnost izpod Rusije.

Leta 1922 se je rodil nikaragovski predsednik Luis Somoza Debayle, ki je umrl na današnji dan leta 1967.

Leta 1923 se je rodil ameriški vesoljec Alan Bartlett Shepard mlajši.

Leta 1929 je južno obalo Nove Fundlandije in Atlantik pod morjem stresel potres z močjo 7,2 po Richterju. Središče potresa je bilo na Grand Banksu, uničil je 12 transatlantskih telegrafskih kablov in povzročil cunami, ki je uničil več naselij na polotoku Burin.

Leta 1933 so italijanske fašistične oblasti razpustile slovensko trgovsko-obrtno zadrugo v Gorici in v njej postavile sedež fašistične stranke.

Leta 1940 se je rodil omanski sultan Kabus ibn Said.

Leta 1941 se je začel nemško-italijanski umik v severni Afriki.

Leta 1941 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Walther Nernst.

Leta 1942 je Henri Pétain izročil Lavalu vsa pooblastila.

Leta 1943 so angleška letala bombardirala Berlin in ubila 131 ljudi.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Monttbéliard.

Leta 1962 je umrl danski fizik in Nobelov nagrajenec Niels Bohr.

Leta 1969 je umrl ameriški politik Joseph Patrick Kennedy starejši. Bil je oče ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in državnega tožilca in predsedniškega kandidata Roberta Kennedyja.

Leta 1978 je v Jonestownu v Gvajani 913 pripadnikov verske sekte Tempelj ljudstva, ki jo je ustanovil in vodil Jim Jones, naredilo samomor. Med samomorilci je bilo 276 otrok.

Leta 1987 je v požaru, ki je prizadel najprometnejšo postajo podzemne železnice King's Cross St. Pancras v Londonu, umrlo 31 ljudi.

Leta 1988 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal zakon, s katerim je vse preprodajalce drog, ki bodo krivi za smrt uživalcev, čakala smrtna obsodba.

Leta 1991 je umrl češkoslovaški predsednik Gustáv Husák.

Leta 1991 so srbske čete po treh mesecih obleganja zavzele hrvaško mesto Vukovar.

Leta 1993 sta predsednika F. W. De Klerk in Nelson Mandela v Južnoafriški republiki podpisala novo demokratično ustavo, ki daje temnopoltim prebivalcem volilno pravico, kar pomeni konec oblasti bele manjšine.

Leta 1997 so Garyja Glitterja v Veliki Britaniji aretirali zaradi otroške pornografije.

Leta 2002 so inšpektorji Združenih narodov za jedrsko orožje, ki jih je vodil Hans Blix prispeli v Irak.

Leta 2004 je Rusija uradno ratificirala kjotski protokol.