Njegov oče Robert Edward Lee Oswald je umrl, preden se je Lee rodil, mati Marguerite Claverie je dečka tako sama vzgajala skupaj s starejšim bratom Robertom in polbratom Johnom Picom. Preden je Lee dopolnil 18 let, se je družina preselila 22-krat, obiskoval je 12 različnih šol, večinoma v okolici New Orleansa in Dallasa.

Ko se je družina končno preselila v New York, kjer je njegov polbrat John Pic delal kot reševalec z vode, je takrat 14-letni Lee enkrat napadel svojo svakinjo z nožem, mater pa je večkrat tepel. Februarja 1954 se je Marguerite Oswald odločila, da se skupaj z Leejem preseli nazaj v New Orleans.

Nekje pri 15 letih je postal zagrizen marksist. Lee nikoli ni zaključil srednje šole, kljub temu pa se je teden dni po svojem 17. rojstnem dnevu vpisal k marincem. Za časa svoje vojaške kariere se je Lee dvakrat znašel pred vojaškim sodiščem, bil pa je tudi degradiran.

Oktobra 1959 je obiskal Sovjetsko zvezo, pred tem pa se je zlagal oblastem, da mora skrbeti za svojo bolno mater, zato so ga častno odpustili iz vojske. Po vrnitvi domov je poslal več lažnih prijav tujim univerzam in si na ta način pridobil študentsko vizo, da je lahko odpotoval iz države.

Na začetku leta 1961 je v Sovjetski zvezi spoznal Marino Prusakovo, 19-letno farmakologinjo. Manj kot mesec dni in pol po prvem srečanju se je par poročil. Marina je kmalu zanosila in rodila hčerko June, Lee pa je zaprosil za dovoljenje za povratek v ZDA skupaj ženo in hčerko.

1. junija 1962 se je družina vrnila v ZDA, kjer Lee, nasprotno kot v SZ-ju, ni imel prijateljev, izjema je bil George de Mohrenschildt. Kmalu po povratku je Lee izgubil stik z realnostjo, družina je razpadla. Lee je zaslovel 22. novembra 1963, ko je ubil Kennedyja, dva dni kasneje pa je tudi sam končal pod streli Jacka Rubyja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 707 je umrl papež Janez VII.

Leta 1009 je cerkev Svetega pogreba v Jeruzalemu popolnoma porušil fatimidski kalif Al Hakim Amr Alah.

Leta 1016 so Danci premagali Saksonce v bitki pri Ashingdonu.

Leta 1127 se je rodil japonski vladar Go-Širakava.

Leta 1405 se je rodil papež italijanskega rodu Pij II., s pravim imenom Enea Silvio Piccolomini.

Leta 1503 je umrl papež Pij III., s pravim imenom Francesco Todeschini Piccolomini.

Leta 1517 se je rodil portugalski jezuit v Braziliji Manoel da Nóbrega, ki je umrl natanko 57 let kasneje.

Leta 1663 se je rodil avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu Evgen Savojski.

Leta 1679 se je rodila ameriška tožnica v Salemskih sojenjih čarovnic Ann Putnam mlajša.

Leta 1685 je francoski kralj Ludvik XIV. preklical Nantski edikt, ki je varoval francoske protestante.

Leta 1748 je bil v Aachnu podpisan aachenski mir, s katerim se je končala avstrijska nasledstvena vojna.

Leta 1787 se je rodil ameriški inženir Robert Livingston Stevens.

Leta 1831 se je rodil nemški cesar Friderik III.

Leta 1845 je umrl francoski astronom grof Jacques-Dominique Cassini IV.

Leta 1859 se je v Parizu rodil francoski filozof in začetnik nove metafizike Henri Bergson. V središču njegove filozofije je pojem časa. Leta 1927 je prejel Nobelovo nagrado. Pomembnejša dela so: Esej o neposrednih podatkih zavesti, Materija in spomin, Esej o smehu, Ustvarjalna evolucija in Dva vira morale in religije.

Leta 1860 se je s pekinško konvencijo in Tientskinskim sporazumom končala druga opijska vojna.

Leta 1867 so Američani tudi uradno prevzeli Aljasko, ki so jo za 7,2 milijona dolarjev kupili od Rusov.

Leta 1868 so narodno zavedni Slovenci v Šempasu na Primorskem sklicali tretji slovenski tabor. Primorski Slovenci so zahtevali Zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih šol in slovenske univerze.

Leta 1893 se je rodil japonski ustanovitelj makrobiotike Georges Ohsava.

Leta 1898 so ZDA prevzele oblast nad Puerto Ricom.

Leta 1902 se je rodil nemški fizik in matematik Ernst Pascual Jordan.

Leta 1908 je Belgija anektirala Kongo.

Leta 1911 je umrl francoski psiholog in izumitelj prvega uporabnega testa inteligentnosti Alfred Binet.

Leta 1912 se je začela prva balkanska vojna.

Leta 1915 se je začela tretja soška bitka in je trajala do 4. novembra 1915. Načrt je predvideval napad z mostišča pri Plavah, napad na Vrh in glavni udar na goriško mostišče, ki bi mu sledilo zavzetje Gorice. V tej ofenzivi so Italijani uporabili tudi letalstvo.

Leta 1918 so Čehi zavzeli Prago in se odpovedali habsburški nadvladi.

Leta 1921 je umrl bavarski kralj Ludwig III.

Leta 1922 je bila ustanovljena britanska medijska družba BBC.

Leta 1929 se je rodila predsednica Nikaragve Violeta Chamorro.

Leta 1931 je umrl ameriški izumitelj Thomas Alva Edison. Bil je samouk, proslavil pa se je s pomembnimi izumi s področja telegrafije. Med Edisonovimi številnimi iznajdbami so fonograf, predhodnik gramofona, megafon in akumulator.

Leta 1940 je vichyjska Francija objavila Statut Židov.

Leta 1943 se je rodil slovenski ekonomist in politik Andrej Bajuk.

Leta 1944 je Adolf Hitler ukazal ustanovitev nemške narodne milice.

Leta 1944 je Sovjetska zveza vdrla v Češkoslovaško.

Leta 1945 so Rusi dobili ameriški načrt o gradnji plutonijeve bombe. Dostavil ga jim je Klaus Fuchs iz nacionalnega laboratorija Los Alamos.

Leta 1964 je svetovni sejem v New Yorku po pol leta prve sezone zaprl svoja vrata.

Leta 1968 so policisti med racijo v stanovanju Johna Lennona in Yoko Ono našli 11 gramov marihuane. Oba sta izjavila, da sta kriva posedovanja droge, zato ju je sodnik oglobil s 150 funtov kazni.

Leta 1977 je RAF (Red Army Faction) ugrabila Hannsa-Martina Schleyerja in letalo nemške letalske družbe Lufthansa. Drama se je končala, ko je nekaj članov RAF-a storilo samomor, Schleyerja pa so ubili. Med teroristi so samomor naredili Andreas Baader, Gudrun Ensslin in Jan-Carl Raspe.

Leta 1982 je umrla prva dama ZDA Elizabeth "Bess" VirginiaTruman.

Leta 1993 je Andreas Papandreou začel drugi mandat kot premier Grčije.

Leta 1998 je v Nigeriji zaradi eksplozije naftovoda umrlo najmanj 700 ljudi.

Leta 2003 je bolivijski predsednik Gonzalo Sánchez de Lozada prisiljen k odstopu s položaja. Lozada je moral tudi zapustiti državo.